V eksponentni enačbi nastopa neznanka v eksponentu. Pri reševanju eksponentnih enačb si pomagamo tako, da vse člene enačbe prevedemo na isto osnovo: . Enakost velja, če je .

Ponovimo lastnosti računanja s potencami, kjer sta in :
1.
2.
3.
4.
5.
6. , ,

Zgled: Rešite enačbo .

Rešitev:



Prevedemo vse člene enačbe na isto osnovo:



Izenačimo eksponente:




Enačba ima dve rešitvi:
in

Zgled: Rešite enačbo .

Rešitev:


Izpostavimo skupni faktor:



Enačaj bo veljal v primeru, ko bosta eksponenta enaka nič (), torej:

Pri radioaktivnosti uporabljamo eksponentno enačbo za opis odvisnosti števila radioaktivnih jeder v vzorcu od časa:

kjer je razpadna konstanta, razpadni čas in število jeder ob času in .
Vidimo, da število radioaktivnih jeder v vzorcu s časom eksponentno pada. Poskusimo rešiti konkretno nalogo.

Naloga: Razpadna konstanta za je . V kakšnem času razpade polovica ?

Rešitev