Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.
Silogizmi so posebne vrste sklepanja, kjer iz dveh predpostavk (premis) izpeljemo sklep.
Z vidika logike lahko vsak stavek razdelimo na dva dela: na del, o katerem govorimo (subjekt), in del, ki pripoveduje (predikat). Prvo ali višjo predpostavko imenujemo tisto, katere predikat je tudi predikat sklepa.
Predpostavko, katere subjekt postane subjekt sklepa, pa imenujemo nižja predpostavka.
Z besedo termin označujemo v silogistiki s skupnim imenom subjekt in predikat. Da je sklep možen, morata imeti obe predpostavki, višja in nižja, nekaj skupnega. To je srednji termin, ki povezuje obe predpostavki.
Silogizem ima torej tri notranje termine: višji, nižji in srednji.
V nadaljevanju si poglejmo nekaj primerov pravilnega sklepanja, kjer je sklepanje prikazano z Eulerjevimi diagrami, dodan pa je tudi primer iz vsakdanjega življenja.
