Gradiva nauk.si zahtevajo za pravilen prikaz sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
z brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vklopljen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izklopite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
V teh vajah si bomo ogledali nekaj primerov, ko v vsakdanjem življenju naletimo na zelo velika števila. Uporabili bomo zmožnost programa DERIVE, da zna računati s poljubno velikimi celimi števili. Še več. Če bomo hoteli, bomo videli prav vse števke teh velikih števil. Prav tako pa bomo večkrat potrebovali le približne vrednosti. Takrat bomo spet uporabili ustrezni ukaz. Uporabili bomo podatke, ki ste jih pripravili za domačo nalogo. Vpišite jih v tabelo.
hitrost pešca
km/h
največja dovoljena hitrost na avtocesti
km/h
hitrost zvoka
km/h
hitrost svetlobe
km/s
razdalja Kranj – Ljubljana
km
razdalja Ljubljana – Maribor
km
razdalja London – New York
km
povprečna razdalja Luna-Zemlja
km
povprečna razdalja Sonce-Zemlja
km
razdalja Sirius-Zemlja
svetlobnih let
km/h
dimenzije bankovca za tolarjev
d=
mm
š=
mm
v=
mm
dimenziji in teža kovanca za tolarjev
r=
mm
v=
mm
t=
g
Hitrost in razdalja
Kako hitro je nadzvočno letalo? Hitreje lahko potuje kot zvok. Zakaj ob nevihtah vidimo najprej blisk in šele zatem zaslišimo grom? Zato, ker se svetloba širi mnogo, mnogo hitreje kot zvok.
Denimo, da bi potovali iz Londona v New York. Izračunajmo, koliko časa v sekundah bi potrebovali, če bi šli peš s hitrostjo km/h.
Vnos izraza:
Ko poženemo program (DERIVE 6) zagledamo okno, kamor bomo vnesli izraz.
Hitrost in razdalja
S klikom na gumb Simplify/Basic
smo dobili čas v urah. Pretvorimo v sekunde:
Hitrost in razdalja
Ko bomo računali s hitrostjo svetlobe, bodo časi običajno zalo majhni. Kjlub temu bo DERIVE rezultate napisal v obliki ulomka. Takrat jih lahko s Simplify/Approximate
(ali
) pretvorimo v decimalni zapis. Pri tem računamo približno - na določeno število mest natančno. Kako natančno, lahko določimo v polju Digits
(ko uporabimo Simplify/Approximate)
. Za našo uporabo bo dovolj privzeta vrednost števk.
Vaja - čas potovanja
Dopolnite tabele in izračunajte v kolikšnem času bi razdalje prepotovali peš ali z avtomobilom, ki bi ves čas vozil z največjo dovoljeno hitrostjo na avtocesti. Napišite tudi, čez koliko časa bi vas zaslišali v Londonu, če bi v New Yorku zavpili dovolj glasno. Koliko časa bi za pot potreboval svetlobni žarek? Čase vpišite v sekundah oziroma milisekundah in zaokrožite na celi del ali na tri decimalna mesta natčno, če je število manjše od .
Odpravimo se sedaj malo dlje. Potujmo od Zemlje do drugih nebesnih teles. Tam so razdalje običajno tako velike, da jih merimo v svetlobnih letih. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. Koliko je to kilometrov? Dopolnite tabelo. Pri računanju si pomagajte s programom DERIVE. Potrebovali boste le ukaza Author/Expression
in Simplify.
Poleg Sonca je Sirij (Sirius) najsvetlejša zvezda. Če opazujemo zvezdno nebo v lepi jasni noči, nam še na misel ne pride, da utegnejo mnoge opazovane zvezde biti "mrtve"" že desetletja. Izračunajte, koliko časa potrebuje svetloba za pot od Zemlje do določenih zvezdnih teles. Rezultat zaokrožite na eno decimalno mesto natančno. Za izračun približne vrednosti uporabite namesto ukaza Simplify/Basic
ukaz Simplify/Approximate.
Kako velika sta milijarda in milijon? Odvisno od tega, kaj si mislimo pod velikost. Kako bogati bi bili, če bi imeli eno milijardo? Zelo. Za nas je verjetno že milijon ogromno denarja. Pa si velikost mislimo še malo drugače. Denimo, da smo na loteriji zadeli glavni dobitek, milijonov tolarjev. Pa so na lotu malo nagajivi in nam dobitek izplačajo v bankovcih po tolarjev. Dobimo torej milijon bankovcev.
a) Kako visok kup denarja bi to bil? Kup denarja bi bil visok m.
b) Če bi bankovce razporedili po tleh, drugega ob drugega, kakšno površino bi pokrili? Pokrili bi .
c) Če bi jih postavili drugega ob drugega, vse s krajšimi robovi skupaj, kako dolgo vrsto bi dobili?
Vrsta bi bila dolga km.
d) Koliko časa bi preštevali denar, če predpostavimo, da preštejemo deset bankovcev v petih sekundah?
Denar bi preštevali sekund.
e) Koliko kubičnih metrov denarja bi imeli? Imeli bi denarja.
f) Koliko bankovcev po tolarjev potrebujemo, da bi, zloženi drug na drugega, segali do Lune?
Potrebujemo bankovcev.
g) Koliko denarja bi imeli, če bi bankovce položene drug zraven drugega vzdolž krajše stranice, položili vzdolž avtoceste Kranj – Ljubljana (km)?
Imeli bi SIT
.