Kot primer obročnih izplačil si bomo pogledali primer vračanja kredita. Poznamo že geometrijsko zaporedje in formulo za vsoto členov geometrijskega zaporedja. Nalogo bomo rešili za kapitalizacijsko dobo enega leta najprej brez revalorizacije, nato pa še z revalorizacijo. Najprej bomo izračunali obrok, nato pa si bomo računsko in grafično pogledali, kako se manjša dolg.

Problem obravnavamo s pomočjo računalnika in z uporabo programa Derive. Ukaze vnašamo neposredno ali s pomočjo datoteke  OBREST3.DMO  .

Kredit EUR, ki smo si ga težko priborili in nam ga je banka velikodušno dodelila, smo vzeli za let po ugodni letni obrestni meri.

Vnesemo enačbo za manjšanje kredita , kjer je obrestovalni faktor in je enak , je letna obrestna mera, je višina kredita, čas v letih in letni obrok:

Za naše podatke bo torej enačba:

Sedaj nas zanima, kakšen je letni obrok. Uporabimo

in s klikom na  Approximate  dobimo rezultat = SIT.

Ker nas zanima, koliko preplačamo dolg, uvedemo funkcijo  RAZLIKA  :

z ukazi

Uporabimo zgoraj dobljeni rezultat in vnesemo

Dobljena razlika SIT mogoča preseneča, toda takšni so danes krediti.

V naslednjih korakih izraz uporabimo kot funkcijo spremenljivke n, ostala parametre pa zamenjamo s podatki in definiramo novo funkcijo.

Kako se dolg zmanjšuje pokažemo tako, da izračunamo pri , , , , , :

Z  Approximate  poiščemo numerično vrednost izrazov.

Ugotovimo, da pojemanje ni linearno. O tem pa se prepričamo še z grafom funkcije :

Če želimo graf le v prvem kvadrantu, uporabimo ustrezne ukaze.

V prejšnjem primeru je bil prikazan obrok brez faktorja revalorizacije, katerega pa sedaj banke vsekakor ne pozabijo. Ponovimo zgornjo nalogo z letno revalorizacijo in primerjajmo dobljene rezultate.

Definirajmo funkcijo za manjšanje dolga z revalorizacijskem faktorjem .

Nas zanima funkcija pri = , = , = in = .

S klikom na  Approximate  dobimo rezultat = EUR.

Omenimo še razliko, ki je sedaj EUR.

Pa še vzemite kredit, če si upate.