Simetrijo in podobnost lahko srečamo marsikje, tako v živi kot v neživi naravi. V neživi naravi je tako npr. svet kristalov prava zakladnica simetrij (snežinke). V živi naravi pa samo pomislimo na botaniko, kjer kar mrgoli primerov simetričnosti (cvetovi) in (samo)podobnosti (praproti, brstični ohrovt ...). Tudi v živalskem svetu je moč srečati simetrijo in podobnost na praktično vsakem koraku. Višje razvite živali so praviloma simetrične, živalski mladiči pa so (vsaj od določene starosti dalje) podobni svojim staršem.
Če smo dosedaj omenili simetrijo in podobnost v naravi, se spodobi, da jo opazimo tudi v umetno ustvarjenih sferah, kot so umetnost, znanost in tehnika. Simetrija in podobnost sta svoje pomembno mesto našli v likovni umetnosti, gradbeništvu, industriji najrazličnejših prevoznih sredstev in marsikje drugje. Za avtomobile nas niti malo ne čudi, da morajo biti na zunaj simetrični, saj nesimetrične oblike povzročajo večji zračni upor. Podobno je v industriji plovil ali letalski industriji. Navsezadnje so tudi rekviziti za smučanje/deskanje na snegu/vodi praviloma simetrični.



