Za pojav, ki je predmet proučevanja, morate najprej zbrati podatke. S tem lahko začnete, ko je:
- znan namen proučevanja in je
- populacija točno opredeljena (krajevno, časovno in vsebinsko).
Temeljni statistični pojmi - Urejanje in prikazovanje podatkov
Temeljni statistični pojmi - Urejanje in prikazovanje podatkov
inter-es (vsebinsko), Katja Markovič (tehnično)
Statistične vrste
Časovne vrste
Zelo pogosto nas zanima gibanje pojavov v času, kot je n.pr. gibanje tečaja neke valute, plač, števila zaposlenih,... Zbrani podatki o vrednosti opazovane lastnosti enote populacije v določen času tvorijo časovno vrsto.
Pri primerjanju podatkov v različnih časih je zelo pomembno, da veste, ali se podatki nanašajo na določen trenutek ali na intervalno obdobje.
Časovne vrste
Časovne vrste pogosto prikazujemo z grafikoni, saj na nazoren način posredujemo informacijo o proučevanem pojavu. Običajno uporabljamo
linijski ali
stolpični grafikon.
Proučujete število zaposlenih v podjetju X v preteklih petih letih. Zbrali ste podatke o številu zaposlitev na dan 31. december za posamezna leta. Podatke ste vpisali v tabelo. Razmislite ali je časovna vrsta momentna ali intervalna in narišite graf.
Ker ste opazovali število zaposlenih na dan 31. december - torej le en določen trenutek - govorimo o momentni oziroma trenutni časovni vrsti. Zaradi boljšega prikazovanja boste uporabili stolpični grafikon. Na abcisni osi boste zapisali leta opazovanja, na ordinatni osi pa število zaposlenih. Prvo leto je bilo v podjetju zaposlenih 185 ljudi, drugo leto 201 človek, tretje leto 192 ljudi in tako naprej.
| Leto | 1. | 2. | 3. | 4. | 5. |
| Število zaposlenih | 185 | 201 | 192 | 210 | 215 |
|
Krajevne vrste
Pojave lahko proučujete po krajevni opredelitvi: občine, države, turistični kraji,... Zbrani podatki po krajevni opredelitvi tvojijo krajevno vrsto.
Stvarne vrste
Z razvrščanjem enot po vsebinski opredelitvi (po spolu, starosti, izobrazbi, kupcih, dobaviteljih, ...) dobimo stvarne vrste.
V tabeli so prikazani podatki, ki jih je pekarsko podjetje X izbralo o prodaji kruha kupcem - trgovinskim družbam za prodajo na drobno.
|
|
Frekvenčne porazdelitve
Včasih je zaradi velikega števila enot populacije potrebno podatke razvrščati v skupine - razrede, da dosežemo večjo preglednost in poenostavimo obdelavo. V razred zajamemo niz vrednosti numerične spremenljivke med dvema vrednostima, mejama razreda.
V mestni četrti A se je v kratkem zgodilo več prometnih nesreč. Policija je želela analizirati pojav z večč vidikov. Med drugim jo je zanimala starost ponesrečencev. Zbrali so podatke o starosti ponesrečencev v zadnjih dveh letih.
Frekvenčne porazdelitve
Ko boste opravljali statistične raziskave, boste verjetno v zadregi, ko se boste odločali za definiranje razredov. Kolikšna naj bo širina razreda in posledično tudi število razredov? Opredeljeni morajo biti tako, da vsako enoto lahko razvrstite le v en razred. Zato razrede razmejite tako, da določite spodnjo in zgornjo mejo razreda.
Proučujemo starost ponestrečencev, kar pomeni, da jih bomo uvrstili v razrede po starosti. Razvrstili jih bomo v razrede po 10 let. Prešteli smo število ponestrečencev in podatke vpisali v dugi stolpec.
Frekvenca
Že v tabeli v prejšnjem primeru smo videli, da število ponesrečencev v posameznem razredu imenujemo frekvenca.
Število enot v posameznem razredu imenujemo frekvenca in jo označujemo z .
Relativna frekvenca
Grupiranje podatkov v frekvenčne razrede je veliko primernejše za opisovanje lastnosti populacije. Hitro lahko ugotovite, v kateri skupini je največ ponesrečencev.
Delež izračunate tako, da frekvenco delite s številom enot populacije.
Tako pridobljene podatke imenujemo relativne frekvence. Ker gre za deleže celotne populacije, jih lahko izrazimo v odstotkih.
Tako je bilo med ponesrečenci 14,3 % starih do 9 let, 26,2& % od 10 do 19 let, ...
Kumulativna in relativna frekvenca
Zanimivo je tudi naslednje vprašanje:
- Koliko ponesrečencev je bilo starih manj od 10 let, 20 let, ... (izraženo v številu enot ali v odstotkih)?
Na vprašanje boste odgovorili z računanjem kumulativne frekcvence - , ki nam pove število enot z enako ali manjšo vrednostjo od zgornje meje razreda j.
Kumulativno frekvenco izračunamo tako, da kumulativni frekvenci predhodnega razreda prištejete frekvenco razreda . V našem primeru je kumulativna frekvenca prvega razreda enaka 12.
Kumulativno frekvenco drugega razreda izračunamo tako, da kumulatini frekvenci predhodnega, to je prvega razreda, prištejemo frekvenco drugega razreda itn.
Kumulativna in relativna frekvenca
Če kumulativne frekvence delite s številom enot populacije, dobite relativne kumulativne frekvence , ki povedo delež enot z enako ali manjšo vrednostjo od zgornje meje razreda j.
Da dobite relativno kumulativno frekvenco za prvi razred, morate torej deliti kumulativno frekvenco prvega razreda, to je 12, s številom enot populacije, to je 84. Dobite rezultat 0.143, kar je 14,3 odstotka.
Grafično prikazovanje frekvenčnih porazdelitev
Tako kot za statistične vrste so tudi za grafični prikaz frekvenčne porazdelitve primeren stolpični, kot tudi linijski grafikon.
Lahko prikažete frekvence (v primeru število ponesrečencev) po frekvenčnih razredih (v primeru po starostnih razredih - os x).
Lahko pa prikažete relativne frekvence po frekvenčnih ratredih. V tem primeru so na osi y relativne frekvence izražene v deležih (decimalno število ali odstotek).
