Statistika - Relativna števila

Statistika - Relativna števila

Avtor: inter-es (vsebinsko), Katja Markovič (tehnično)

Pojem in vrste relativnih števil

Pri statističnih analizah se boste pogosto srečevali s primerjanjem podatkov:

  • uspeh študentov na izpitu lahko opišete tako, da poveste deleže po doseženih ocenah.
  • Zaposlene v podjetju opišete tako, da poveste deleže po strokotni izobrazbi, spolu, ...
  • Gospodarsko razvitost držav primerjate po brudo družbenem proizvodu na prebivalca.
  • Uspešnost trgovinske menjave opišete tako, da primerjate izvoz z uvozom.
  • Uspešnost komercialne službe opišete tako, da primerjate prodajo z zalogami.
  • Uspeh podjetja boste prokazali z ratjo prihodkov.

Naprej

Pri primerjavi podatkov delimo dva istovrsta ali raznovrsta podatka. Količnik je relativno število.

Od tu tudi ime za izračunane parametre: relativna števila.

Naprej

Pojem in vrste relativnih števil

V nadaljevanju boste spoznali relativna števila, ki jih boste najpogosteje uporabljali v statističnem proučevanju ali na nje naleteli pri poslušanju in branju dnevnih informacij.

Najpogostejša relativna števila so:

Naprej

Strukture

Če zberete podatke le o eni lastnosti enot populacije, se taka struktura imenuje enorazsežna struktura.

Naprej

Strukture

V excelovi datoteki enorazseznastruktura.xlsx so zbrani podatki o strokovni izobrazbi zaposlenih.

Izračunajte strukturo zaposlenih tako, da v celice tretjega stolpca vpišete obrazec za izračun strukture ( = število po stopnjah / število vseh zaposlenih).


Naprej

Strukture

Stukturo prikažite z odstotki!


Naprej

Strukture

Izberite ustrezen grafikon za prikaz strukture zaposlenih!


Ogledate si lahko tudi datoteko z odgovorom enorazseznastrukturaOdgovor.xlsx.
Naprej

Dvorazsežna struktura

Če zberete podatke o dveh lastnostih enot populacije, se taka struktura imenuje dvorazsežna struktura.

Primer

V tabeli so zbrani podatki o zaposlenih v podjetju A po strokovni izobrazbi in spolu. Lahko si prenesete tudi excelovo datoteko dvorazseznastruktura.xlsx , ki vsebuje te podatke.

(struktura1.png)


Naprej

Izračunajte strukturo zaposlenih po stopnji izobrazbe in spolu ter podatke v odstotkih vpišite v ustrezne celice tabele.

(struktura2.png)


Preglej

Rešitev

(struktura3.png)

Odgovor lahko preverite tudi z excelovo datoteko dvorazseznastrukturaOdgovor.xlsx.

Naprej

Dvorazsežna struktura

Za grafično prikazovanje dvorazsežnih struktur je primeren stolpični grafikon.


Interpretirajte strukturo zaposlenih, ki jo prikazuje grafikon, narisan na podlagi prejšnjega primera.

(struktura4.png)

Naprej

Statistični koeficienti

Statistične koeficiente boste uporabljali za primerjavo dveh raznovrstnih podatkov, katerih primerjava je vsebinsko smiselna in ima neko analitično vrednost za proučevano populacijo.

Naprej

Po družbenem produktu na prebivalca lahko presojate gospodarsko razvitost države, regije. Po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev presojate življenjsko raven prebivalstva.

Naprej

Statistični koeficienti so lahko kazalniki usprešnosti poslovanja.

Uspešnost poslovanja podjetij ocenjujemo po kazalnikih, ki jih predpisujejo računovodski standardi, npr.:

Naprej

  • delež dolgov v financiranju (dolgovi: obveznosti do virov sredstev),

Naprej

  • delež osnovnih sredstev (osnovna sredstva / sredstva),

Naprej

  • kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev (capital / dolgoročna sredstva),

Naprej

  • razmerje med komercialnimi terjatvami in obveznostmi (terjatve do kupcev / obveznosti do dobaviteljev),

Naprej

  • gospodarnost poslovanja (prihodki od poslovanja / odhodki od poslovanja)

Naprej

Statistični koeficienti

Tabela prikazuje podatke o izvozu in uvozu Slovenije, ki jih mesečno objavlja Statistični urad RS na sletnih straneh.

(koef1.png)
Izvoz in uvoz Slovenije v mio. SIT

Naprej

Kazalnik pokritosti uvoza z izvozom se izračuna:

Pokritje uvoza z izvozom = .

Naprej

Koeficient obračanja zalog

V trgovskih in proizvodnih podjetjih je uspešnost poslovanja odvisna od zalog. Podjetja si prizadevajo, da so zaloge optimalne. Gibanje zalog izražajo s koeficientom obračanja zalog, ki predstavlja:

  • količnik med vrednostjo prodaje in vrednostjo povprečne zaloge trgovskega plaga;

Naprej

Naprej

Pri izračunu koeficienta obračanja zalog morate biti pozorni na časovno opredelitev podatkov. Slednji so lahko trenutni ali intervalni.


Če je en podatek trenutni, drugi pa intervalni, si pomagate tako, da trenutni podatek spremenite v intervalnega z računanjem povprečja.

Naprej

Koeficient obračanja zalog - Primer

V tabeli so zbrani podatki o prodaji za prvo polletje po mesevih in o zaloga na začetku meseca.

(koef2.png)
Prodaja in zaloge v prvem polletju

Naprej

Na naslednjih straneh bomo skupaj izračunali:

Naprej

Koeficient obračanja zalog - Izračun mesečnega koeficienta zalog K

Izračunajmo mesečni koeficient obračanja zalog v prvem polletju.

(koef2.png)

Prikaži tabelo

  • Izračunajte povprečno mesečno prodajo za prodajo za prvo polletje tako, da vsoto prodaj po mesecih delite s številom mesecev.

    Naprej

Koeficient obračanja zalog - Izračun povprečnega števila dni skladiščenja blaga

Drugi del naloge od vas zahteva, da izračunate povprečno število dni skladiščenja blaga.

Naprej

Na hitro lahko ocenite, da je to 8 dni. Izračunate pa tako, da izračunate recipročni (obratni) koeficient obračanja zalog, ki vam pove čas enega obrata oziroma čas skladiščenja blaga.

Naprej

Zaloge so se obrnile v 0,3125 meseca, oziroma pri 25 delovnih dnevih v:

Naprej

Indeks

Indeks je relativno število, ki ga dobite tako, da delite dva istovrstna podatka statistične vrste. Količnik običajno izrazimo v %.

Naprej



Krajevni indeks

Če se indeksi nanašajo na geografska področja, so to krajevni indeksi.

Naprej

Časovni indeks

Če se podatki nanašajo na spreminjanje pojava v času, imenujemo te indekse časovne indekse.

Naprej


Najprej delimo časovne indekse na:

Časovni indeks - indeks s stalno osnovo

  • Indeks s stalno osnovo

Statistični urad RS na spletnih straneh objavlja podatke o gibanju plač, cen, izvozu, ...


Na podlagi podatkov so običajno izračunani indeksi, ki jih dobite, če istovrstne podatke primerjate za različna obdobja.

Naprej

V tabeli so podatki o povprečnih bruto plačah v Sloveniji od januarja 2005 do januarja 2006.

(cas1.png)

Naprej

Časovni indeks - indeks s stalno osnovo

  • Indeks s stalno osnovo

Indeksi prikazujejo rast plač po mesecih glede na januar 2005. Izraženi so v odstotkih.

(cas2.png)

Naprej

Če ste primerjali bruto plačo v januarju 2005 z bruto plačami v naslednjim mesecih, ste plače v posameznih mesecih delili s plačo v januarju 2005.


Indeksi večji od 100 povedo, da so bile plače višje od januarske, manjši od 100, pa da so bile nižje od januarske.


Takšne indekse imenujemo indeksi s stalno osnovo in jih najboljše prikazujemo z linijskim grafikonom.


Izračunamo jih po naslednjem obrazcu:

Naprej

Časovni indeks - verižni indeks

  • Verižni indeks

Če podatek (npr. plača) v tekočem časovnem obdobju (npr. mesec) delite s podatkom v predhodnem časovnem obdobju, dobite verižni indeks.

(cas3.png)

Naprej

Časovni indeks - verižni indeks

  • Verižni indeks

Verižni indeksi prikazujejo spremembo plač glede na prejšnji mesec. Izraženi so v odstotkih.

(cas4.png)

Naprej

Če primerjate plači med dvema zaporednima mesecema, računate verižni indeks. Plačo v tekočem mesecu delite s plačo v predhodnem mesecu. Če je vrednost indeksa večja od 100, pomeni, da se je plača povečala. Če pa je vrednost indeksa manjša od 100, pomeni, da se je plača zmanjšala, seveda vedno v primerjavi s prejšnjim mesecem.

Naprej

Časovni indeks - verižni indeks

  • Verižni indeks

Verižne indekse običajno grafično prikažemo s stolpičnim grafikonom.

(cas5.png)

Naprej

Verižni indeks izračunate po naslednjem obrazcu:

podatek iz tekočega časovnega obdobja

podatek iz predhodnega časovnega obdobja

Naprej

Koeficient rasti in stopnja rasti

Poleg indeksov uporabljamo pri proučevanju rasti pojavov še nekatere druge kazalnike, ki pa so na en ali drug način povezani z indeksi. Pomembni so predvsem pri proučevanju sprememb med dvema zaporednima časovnima obdobjema.

Naprej

Koeficient rasti dobimo, če primerjamo dva zaporedna podatka časovne vrste.

Naprej

Za izražanje spremembe med dvema zaporednima podatkoma časovne vrste uporabljamo stopnjo rasti.


Izračunate jo tako, da razliko med dvema zaporednima podatkoma časovne vrste delite s predhodnim podatkom ter množite s 100, da dobite izraženo v %:

Naprej

Koeficient rasti in stopnja rasti

Najbrž ste že opazili, da sta koeficient in stopnja rasti povezana s verižnim koeficientom:

verižni indeks - 100 = stopnja rasti

verižni indeks : 100 = koeficient rasti

Naprej


Prav tako sta med seboj povezana tudi koeficient in stopnja rasti:

(koeficient rasti - 1) 100 = stopnja rasti

Primer

Koeficient rasti in stopnja rasti

Primer

Izračunajte stopnje in koeficiente rasti! Za lažje reševanje si naložite datoteko place.xslx.

(rast1.png)

Rešitev

Rešitev

(rast2.png)
0%
0%