Tri točke, ki določajo trikotnik, imenujemo oglišča, daljice, ki jih povezujejo, pa so stranice.
Oglišča označujemo z velikimi tiskanimi črkami. Če si oglišča sledijo v smeri, ki je nasprotna vrtenju kazalcev na uri, pravimo, da je trikotnik pozitivno orientiran, če pa si oglišča sledijo v isti smeri, kot tečejo kazalci na uri, pa govorimo o negativni orientaciji.
Stranice označujemo z malimi tiskanimi črkami in po dogovoru se stranica imenuje enako kot oglišče, ki ji leži nasproti.
Kote pri ogliščih trikotnika imenujemo notranji koti, njihove sokote pa zunanji koti. Ko rišemo zunanje kote, si pomagamo z nosilkami stranic. To so premice, na katerih ležijo stranice trikotnika.
Notranje kote označujemo s pisanimi črkami GRŠKE abecede. Oznaka kota se ujema z oznako oglišča, ki je vrh kota.
Zunanje kote označujemo enako kot notranje, le da jim dodamo desno zgoraj majhno vejico.
Premice, na katerih ležijo dane stranice, imenujemo nosilke stranic.
Med trikotniki posebej poimenujemo tiste, ki so glede na podatke nekaj posebnega.
Enakokraki trikotnik ima dve enako dolgi stranici—kraka. Tretjo stranico imenujemo osnovnica. V enakokrakem trikotniku sta kota ob osnovnici skladna.
Enakostranični trikotnik ima enako dolge vse tri stranice in enako velike vse notranje kote.
Pravokotni trikotnik ima en pravi kot.