Iz osnovne šole se spomnimo:
|
Iz osnovne šole se spomnimo:
|
Naloga
Iva, Jan, Tim, Tea, Miha in Janja potrebujejo hrano za piknik. Ker nihče noče prostovoljno v trgovino, se dogovorijo, da naj izštevanka določi "srečnega izbranca". Izštevanko začnejo šteti pri Ivi v smeri proti Janu (glej spodnjo sliko). Izštevanka se ustavi pri Mihi. Točno tedaj zazvoni telefon. Miha, Tim in Janja morajo nujno takoj domov. Zdaj Iva, Jan in Tea ponovijo isto izštevanko. Spet začnejo pri Ivi in nadaljujejo proti Janu.
Naloga
Kdo bo moral v trgovino?
Predelaj snov o osnovnem izreku o deljenju, ki je pred teboj, in se kasneje vrni k nalogi.
Delimo karte
Na spodnji konstrukciji razdeli karte tako, da vsak igralec dobi enako število kart. Karte, ki ti ostanejo, daj v okvirček za ostanek. Igralci naj dobijo največje možno število kart. Ko boš karte razporedil pravilno, se bo izpisalo obvestilo.
Ostaneta ti še 2 karti, zato ne moreš več dati vsakemu igralcu po eno karto. Ti dve karti daj v okvirček za ostanek.
Delimo karte
Še enkrat poskusi.
19:5 = 3, ost. 4
Vsak igralec dobi 3 karte, ostanejo 4 karte.
Delimo karte
Še enkrat poskusi.
20:5 = 4, ost. 0
Vsak igralec dobi 4 karte, nobena ne ostane.
Delimo karte
Ali lahko pri deljenju petim igralcem ostane 7 kart?
Če imamo namreč še sedem kart, jih odvzamemo 5 in damo vsakemu igralcu še eno karto. Tako nam ostaneta 2 karti.
Če imamo namreč še sedem kart, jih odvzamemo 5 in damo vsakemu igralcu še eno karto. Tako nam ostaneta 2 karti.
Delimo karte
Še enkrat poskusi.
Možni ostanki: 0, 1, 2, 3, 4
Če bi bil ostanek 5 ali več, bi lahko odvzeli 5 kart in zmanjšali ostanek.
Delimo karte
Še enkrat poskusi.
Možni ostanki: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7
Če nam ostane 8 kart ali več, lahko vsakemu igralcu damo vsaj še 1 karto in tako zmanjšamo ostanek.
Delimo karte
Ali sta ostanek in število kart enega igralca točno določena?
Predstavljajmo si, da karte delimo igralcem po vrsti takole:
Pri takem postopku imamo zagotovo po nekem koraku v rokah manj kart, kot je igralcev. Te karte damo v ostanek.
Takšen postopek točno določa, koliko kart dobi posamezen igralec in kolikšen je ostanek.
Računsko pa to pomeni, da sta pri deljenju dveh števil količnik in ostanek točno določena.
Predstavljajmo si, da karte delimo igralcem po vrsti takole:
Pri takem postopku imamo zagotovo po nekem koraku v rokah manj kart, kot je igralcev. Te karte damo v ostanek.
Takšen postopek točno določa, koliko kart dobi posamezen igralec in kolikšen je ostanek.
Računsko pa to pomeni, da sta pri deljenju dveh števil količnik in ostanek točno določena.
Delimo karte
Koliko kart smo razdelili petim igralcem, če je vsak dobil 4 karte, 2 pa sta še ostali?
Razdelili smo kart.
Še enkrat poskusi.
Število kart
Razdelili smo 22 kart.
Osnovni izrek o deljenju
Delimo 7 s 3. Kaj dobimo? Dopolni. (Predstavljaj si karte.)
7:3 = , ost. , kar je zapisano z enačbo
Pri tem sta ostanek = in količnik = točno določena.
Ostanek mora biti manjši od 3, torej števila, s katerim delimo.
Možni ostanki: 0, 1, 2
Še enkrat poskusi.
7:3 = 2, ost. 1, kar je zapisano z enačbo
Pri tem sta ostanek = 1 in količnik = 2 točno določena.
Ostanek mora biti manjši od 3, torej števila, s katerim delimo.
Možni ostanki: 0, 1, 2
Osnovni izrek o deljenju
Delimo 13 s 5. Kaj dobimo? Dopolni.
13:5 = 2, ost. 3, kar je zapisano z enačbo = + .
Pri tem sta ostanek = in količnik = točno določena.
Ostanek mora biti manjši od 5, torej števila, s katerim delimo.
Možni ostanki: 0, 1, 2, 3, 4
Še enkrat poskusi.
13:5 = 2, ost. 3, kar je zapisano z enačbo
Pri tem sta ostanek = 3 in količnik = 2 točno določena.
Ostanek mora biti manjši od 5, torej števila, s katerim delimo.
Možni ostanki: 0, 1, 2, 3, 4
Osnovni izrek o deljenju
To pa je že točno to, kar pravi osnovni izrek o deljenju. Povejmo ga še splošno.
Naj bosta a in in b naravni števili. Če delimo število a s številom b, dobimo točno določen količnik k in ostanek o.
| ost. kar je zapisano z enačbo |
Možni ostanki: 0, 1, 2, 3, ... b–1
Naloge
Še enkrat poskusi.
14:3 = 4, ost. 2
Naloge
Še enkrat poskusi.
59:9 = 6, ost. 5
Naloge
c) Katero število moramo deliti z 10, da dobimo količnik 3 in ostanek 4?
Deliti moramo število .
Še enkrat poskusi.
x:10 = 3, ost. 4
Enačba:
Deliti moramo število 34.
Naloge
d) S katerim številom moramo deliti 50, da dobimo količnik 8 in ostanek 2?
Deliti moramo število .
Še enkrat poskusi.
50:x = 8, ost. 2
Enačba:
Rešimo enačbo:
50 = 8x+2
50–2 = 8x
48 = 8x
x = 6
Deliti moramo s številom 6.
Naloge
e) Če število 6a+4 delimo s številom a–1, dobimo količnik 7 in ostanek 1. Določi število a.
a= .
Še enkrat poskusi.
(6a+4):(a–1) = 7, ost.1
Enačba:
Rešimo enačbo:
6a+4 = 7a–7+1
10 = a
a = 10
Naloge
Kateri so možni ostanki pri deljenju s številom 7?
Namig: Ostanek je vedno manjši od števila s katerim delimo; torej 7. Najmanjši možen ostanek je 0.
Naloge
a) Zapiši prvih 5 naravnih števil, ki dajo pri deljenju s 5 ostanek 2.
Števila: , , , , .
Še enkrat poskusi.
Števila: 2, 7, 12, 17, 22.
Naloge
b) Dopolni osnovne izreke o deljenju za pravkar našteta števila.
| 2:5=0, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | |
| 7:5=1, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | +. |
| 12:5=2, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | = |
| :5=, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | . |
| :=, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | = 4+. |
Še enkrat poskusi.
| 2:5=0, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | |
| 7:5=1, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | 1+2. |
| 12:5=2, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | 12=5 |
| 17:5=3, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | 172. |
| 22:5=4, ost. 2, | kar je zapisano z enačbo: | 22=5 4+2. |
Naloge
c) Zdaj dopolni osnovni izrek o deljenju za poljubno število x, ki da pri deljenju s 5 ostanek 2.
x:5 = k, ost 2, kar je zapisano z enačbo = .
Še enkrat poskusi.
x:5 = k, ost 2, kar je zapisano z enačbo x = 5 2.
Naloge
V kakšni obliki lahko zapišemo vsa števila x, ki dajo pri deljenju
a) s 5 ostanek 4?
x:5 = k, ost. 4, torej lahko število x zapišemo kot x = 5k+4.
b) z 8 ostanek 5?
x:8 = k, ost. , torej lahko število x zapišemo kot x = 8k+ .
c) z 10 ostanek 2?
: = k, ost. , torej lahko število x zapišemo kot = + .
Še enkrat poskusi.
V kakšni obliki lahko zapišemo vsa števila x, ki dajo pri deljenju
a) s 5 ostanek 4?
x:5 = k, ost. 4, torej lahko število x zapišemo kot x = 5k+4.
b) z 8 ostanek 5?
x:8 = k, ost. 5, torej lahko število x zapišemo kot x = 8k+ 5.
c) z 10 ostanek 2?
x : 10 = k, ost. 2, torej lahko število x zapišemo kot x = 10k + 2.
Naloge
Dokaži, da je vsota dvakratnika števila, ki da pri deljenju s 7 ostanek 2, in štirikratnika števila, ki da pri deljenju s 7 ostanek 6, deljiva s 7.
Število, ki da pri deljenju s 7 ostanek 2: x = 7k+2
Število, ki da pri deljenju s 7 ostanek 6: y = 7l+6
Vsota: 2x+4y = 2(7k+2)+4(7l+6) = 14k+4+28l+24 = 14k+28l+28 = 7(2k+4l+4)
Torej je vsota res deljiva s 7.
Naloge
Pozorno si oglej račun na spodnji sliki. Razmisli, kolikšen je ostanek pri deljenju števila x z 20 in kolikšen pri deljenju s 5.
Ostanek pri deljenju števila x s številom 20 enak .
Ostanek pri deljenju števila x s številom 5 enak .
Še enkrat poskusi.
Ostanek pri deljenju števila x s številom 20 enak 9.
Ostanek pri deljenju števila x s številom 5 enak 4.
Naloge
Če delimo neko število s 40, dobimo ostanek 12. Kolikšen je ostanek, če to število delimo s 5? Pomagaj si z računom, podobnim tistemu na sliki iz prejšnje naloge.
n = 40k+12 = 40k+10+2 = 5(8k+2)+2
Če dano število delimo s 5, dobimo ostanek 2.
Nepravilno, saj ostanek pri deljenju s 5 mora biti eno izmed števil 0, 1, 2, 3, 4.
n:40 = k, ost. 12
enačba: n = 40k+12
Radi bi dobili n = 5nekaj+ostanek, kjer je ostanek manjši od 5.
Preveri svoje znanje
1. Osnovni izrek za deljenje števila 35 z 2 se zapiše kot: | 2. Katero število moramo deliti z 11, da dobimo količnik 4 in ostanek 5? |
3. Če število a delimo z a–11, dobimo količnik 2 in ostanek a–20. Določi število a. | 4. V kakšni obliki lahko zapišemo število n, ki da pri deljenju s 3 ostanek 2? |
Pravilno si rešil od 4 vprašanj.
1. 35:2=17, ost.1
2. 49
3. a=21
4. n=3k+2
Rešitev uvodne naloge
Še enkrat poskusi rešiti nalogo z izštevanko.
Izštevanka za 6 ljudi
Recimo, da pri izštevanki štejemo do n.
Torej je n oblike n = 6k+5.
Izštevanka za 3 ljudi
n = 6k+5 = 6k+3+2 = 3·(2k+1)+2
Ostanek pri deljenju števila n s 3 je enak 2.
Ker je Jan drugi po vrsti, bo moral v trgovino.
Dobro premisli, kako lahko svoje znanje uporabiš tudi v "koristne" namene!
(Kje začeti izštevanko, da se bo končala ravno pri ...)
Besedilo izštevanke določa, do koliko moramo pri izštevanki šteti.
Npr. pri uvodu izštevanke Am(1) bam(2) pet pod(3)gan(4) štejemo do 4.
Recimo, da pri naši izštevanki (ki je sploh ne poznamo) štejemo do n. S koliko moramo deliti število n v prvem primeru, ko je 6 ljudi, in koliko v drugem primeru, ko so 3 ljudje?
Kolikšen je ostanek v prvem primeru? Kolikšen mora biti zato v drugem?
Iva, Jan, Tim, Tea, Miha in Janja potrebujejo hrano za piknik. Ker nihče noče prostovoljno v trgovino, se dogovorijo, da naj izštevanka določi "srečnega izbranca". Izštevanko začnejo šteti pri Ivi v smeri proti Janu (glej spodnjo sliko). Izštevanka se ustavi pri Mihi. Točno tedaj zazvoni telefon. Miha, Tim in Janja morajo nujno takoj domov. Zdaj Iva, Jan in Tea ponovijo isto izštevanko. Spet začnejo pri Ivi in nadaljujejo proti Janu.
Dodatne naloge 1
Naštej ostanke, ki jih lahko dobimo pri deljenju s številom 14.
Dodatne naloge 2
Kaj pravi osnovni izrek o deljenju za deljenje števila 53 z 10?
: =, ost., kar je zapisano z enačbo
Osnovni izrek o deljenju števila 53 z 10 pravi, da pri tem deljenju obstajata točno določen 5 in 3. Ostanek 3 je manjši od delitelja .
Še enkrat poskusi.
53: 10=5, ost.3, kar je zapisano z enačbo
Osnovni izrek o deljenju števila 53 z 10 pravi, da pri tem deljenju obstajata točno določen količnik 5 in ostanek 3. Ostanek 3 je manjši od delitelja 10.
Dodatne naloge 3
Namig: Zapisano z enačbo
62 : 9 = 6, ost. 8
Dodatne naloge 4
Namig: Zapisano z enačbo
45 : 5 = 9, ost.0
Dodatne naloge 5
Namig:
x : 9 = 5, ost. 7
enačba:
Deliti moramo število 52.
Dodatne naloge 6
Namig:
102 : x = 11, ost. 3
enačba:
Deliti moramo s številom 9.
Dodatne naloge 7
Namig:
a : 6 = a − 28, ost. 3
enačba:
Število a je enako 33.
Dodatne naloge 8
Namig:
3x : (x − 4) = 4, ost. x − 12
enačba:
Število x je enako 14.
Dodatne naloge 9
Če delimo neko število s 45, dobimo ostanek 11. Kolikšen je ostanek, če to število delimo z 9?
Ostanek je .
Namig:
x : 45 = k, ost 11
Če število delimo z 9, dobimo ostanek 2.
Dodatne naloge 10
Poljubno število označi s "k".
n = 3k
Dodatne naloge 10
Poljubno število označi s "k".
n = 2k
Dodatne naloge 10
Poljubno število označi s "k".
n = 2k+1
Dodatne naloge 10
Poljubno število označi s "k".
n = 5k+1
Dodatne naloge 10
Poljubno število označi s "k".
n = 7k+3
Dodatne naloge 11
Dopolni dokaz, ki pravi, da je vsota števila, ki da pri deljenju s 15 ostanek 4, in števila, ki da pri deljenju s 3 ostanek 2, deljiva s 3.
Prvo število: a= 15k+
Drugo število: b= 3l+
Vsota: a+b=15k+4+3l+2=15k+3l+6= (5k+l+2)
Torej je vsota res deljiva s 3.
Še enkrat poskusi.
Prvo število: a= 15k+ 4
Drugo število: b= 3l+ 2
Vsota: a+b=15k+4+3l+2=15k+3l+6=3 (5k+l+2)
Torej je vsota res deljiva s 3.
Dodatne naloge 12
Dopolni dokaz, ki pravi, da je vsota petih zaporednih naravnih števil deljiva s 5.
Prvo število: n
Drugo število: n+
Tretje število: n+
Četrto število: n+
Peto število: n+
Vsota=n+n+1+n+2+n+3+n+4=5n+10= (n+2)
Torej je vsota res deljiva s 5.
Še enkrat poskusi.
Prvo število: n
Drugo število: n+ 1
Tretje število: n+ 2
Četrto število: n+ 3
Peto število: n+ 4
Vsota=n+n+1+n+2+n+3+n+4=5n+10=5 (n+2)
Torej je vsota res deljiva s 5.