• Objekt je skupek podatkov, s katerim želimo upravljati kot s celoto.

• Ima

  • Podatke

    • kaj o objektu vemo/hranimo

  • Metode

    • Kaj objekt "zna"
    • Kakšne metode lahko izvajamo nad njem
• Vsak objekt pripada nekemu razredu. Če pripada objekt x razredu R, potem pravimo tudi da je x objekt tipa R.

• Nekaj primerov objektov iz standardnih knjižnic jezika C# :

  • Objekt tipa StreamReader predstavlja vhodni kanal. Kadar želimo brati s tipkovnice ali z datoteke, naredimo tak objekt in kličemo njegovo metodo ReadLine za branje ene vrstice.
  • Objekt System.Console predstavlja standardni izhod. Kadar želimo kaj izpisati na zaslon, pokličemo metodo WriteLine na objektu System.Console .
  • Objekt tipa Random predstavlja generator naključnih števil.
• Seveda pa so objekti uporabni predvsem zato, ker lahko programer definira nove razrede in objekte.

• stanja:

  • Lastnosti, podatki, komponente

• “znanje”

  • Odzivanje na dogodke

• Združeno v celoto

  • Podatki in metode, ki opisujejo neko stvar/objekt

  • Žoga:

    • Podatki: velikost, barva, položaj v prostoru, …
    • Metode: sprememba velikosti, sprememba položaja, …

  • Ulomek:

    • Podatki: števec, imenovalec
    • Metode: spremeni števec, spremeni imenovalec, seštej, obratna vrednost, lepo izpiši, ...

• Sestavljanje razredov

  • Opis lastnosti objektov

  • Opis metod (“znanja” objektov)

    • Ustvarjanje objektov in njihova uporaba
    • "Ukazovanje" objektom, kaj naj počnejo
    • Objekt za izpolnitev določene naloge potrebuje druge objekte in njihove metode

• Začetek

  • Glavni razred (ki ima metodo Main )
  • Izvajanje metode Main – ustvarjanje objektov, proženje dogodkov, odzivanje na dogodke, …

• Objekt je kakršenkoli skupek podatkov, s katerimi želimo upravljati.

• Osnovni pristop objektnega programiranja

  • objekt = podatki + metode za delo s podatki.

• Ko želimo kak podatek (objekt) obdelati, objektu (podatku) signaliziramo, kaj naj se zgodi.

  • Pokličemo ustrezno metodo v objektu.
• Objekt je "črna škatla", ki sprejema in pošilja sporočila. Jedro objekta sestavljajo njegove spremenljivke, okrog katerih se nahajajo njegove metode.

• Imamo objekt obj , ki hrani podatke o neki osebi.

• Zanima nas inteligenčni količnik te osebe.

  • obj.KolikoJeIQ()

    
• Objekt se odzove z odgovorom
• Uporabnika ne zanima, kako je objekt prišel do odgovora, le kaj ga lahko vpraša in v kakšni obliki bo dobil odgovor!
• Ni važno, kako je objekt odgovoril – kako je prišel do IQ (je to podatek, ki je zapisan nekje v objektu, je to rezultat nekega preračunavanja …

• Če kasneje spremenimo notranjost "črne škatle" (razreda)

• Spremembe v programih, ki razred uporabljajo, niso potrebne

  • Seveda, če je način spraševanja in odgovarjanja ostal nespremenjen
  • Če so metode ostale enake (imajo enaka imena, nabor parametrov in tip rezultata)

• metoda f na podatku x :

• Klasično:

  • Izvedi metodo f na podatku x
  • f(x);

• Objektno:

  • podatku/objektu x signaliziraj, da naj izvede metodo f
  • x.f();

• Veliko vgrajenih (oziroma v standardnih knjižnicah) v C#

  • .NET Framework

    • C# je .NET jezik – ima dostop do vseh razredov, definiranih v knjižnicah (zbirkah razredov) okolja .NET
    • Glej npr. http://msdn2.microsoft.com/sl-si/library/ms229335(en-us).aspx

  • Razporejeni v imenske prostore

    • System, System.IO  …

• Drugi viri

  • Naši “stari” razredi
  • Drugi programerji
• Potrebujemo dostop do ustrezne datoteke (dll, exe)

Oglejmo si naslednji program:

• NekiObjekt a;

  • a je naslov, kjer bo objekt (referenca na objekt)

• new NekiObjekt();

  • V pomnilniku se je naredil objekt tipa NekiObjekt() / po pravilih, ki so določena z opisom razreda NekiObjekt

• a = new NekiObjekt();

  • V pomnilniku se je naredil objekt tipa NekiObjekt() in a kaže na ta novo ustvarjeni objekt

• Razred je šablona, ki definira spremenljivke in metode skupne vsem objektom iste vrste.

• class

  • Načrt objekta, šablona

• Primerek razreda (instanca) – konkretni objekt

  • Ustvarimo ga z new
  • Brez tega objekta NE MOREMO uporabiti

  • NekiObjekt a;

    • Objekt NE obstaja
    • a je IME objekta

    • natančneje

      • a je ime spremenljivke, kjer hranimo NASLOV objekta vrste NekiObjekt

• Razred (class) je opis vrste objekta (načrt, kako naj bo objekt videti) – opis ideje objekta
• Primerek razreda (instanca) – konkretni objekt

• Ulomek ime = new Ulomek(3, 4);

• Rečemo:

  • V objektu ime je shranjen ulomek ¾;

• Točneje

  • V spremenljivki ime je naslov nekega objekta tipa Ulomek , ki predstavlja ulomek ¾.
  • Spremenljivka ime kaže na objekt tipa Ulomek , ki …

• Prvi ukaz je dejansko spoj dveh stavkov:

  • deklaracija
  • prireditev
• Ulomek ime;
• ime = new Ulomek(3, 4);

• Ulomek ime;
• ime = new Ulomek(3, 4);

ime: 2h11b11

• Poglejmo si še en zgled. Denimo, da bi radi napisali program, ki bo prebral nek ulomek in mu prištel 1/2.
• "klasično" se bomo tega lotili takole

using System;
namespace UlomkiKlasika {
  class Program
  {
    public static void Main(string[] args)
    {
      // vnos podatkov
      Console.Write("Števec ulomka: ");
      string beri = Console.ReadLine();
      int stevec = int.Parse(beri);
      Console.Write("Imenovalec ulomka: ");
      beri = Console.ReadLine();
      int imenovalec = int.Parse(beri);
      // "delo"
      stevec = stevec + 1;
      imenovalec = imenovalec + 2;
      // izpis
      Console.WriteLine("Nov ulomek je: " + stevec + " / " + imenovalec);
      Console.Write("Press any key to continue . . . ");
      Console.ReadKey(true);
    }
  }
}

• Razred Ulomek
• Hrani podatke o svojem števcu in imenovalcu

• "se zna" povečati za drug ulomek

  • Vsebuje metodo, ki ta ulomek poveča za drug ulomek

• Problem

  • Z analizo ugotovimo, kakšne objekte potrebujemo za reševanje

  • Pregledamo, ali že imamo na voljo ustrezne razrede

    • Standardna knjižnica
    • Druge knjižnice
    • Naši stari razredi
  • Sestavimo ustrezne manjkajoče razrede
  • Sestavimo “glavni” program, kjer s pomočjo objektov rešimo problem