Tretja lekcija: Pascalov trikotnik in načelo vključitev in izključitev

Tretja lekcija: Pascalov trikotnik in načelo vključitev in izključitev

Avtor: Primož Potočnik

3.1 Binomski simboli in Pascalov trikotnik

Oglejmo si nekaj zanimivih lastnosti binomskih simbolov, ki smo jih vpeljali v razdelku 2.3. Začnimo z izrekom, ki pojasni ime binomskih simbolov.

 

Trditev 3.1
V kolobarju polinomov za vsako naravno število velja naslednja, tako imenovana binomska identiteta.

Dokaz

S pomočjo binomske identitete lahko izpeljemo naslednji zanimivi enakosti. Prva od enakosti je hkrati posledica dejstva, da je število vseh podmnožic -elementne podmnožice enako .

 

Trditev 3.2

Dokaz

Naslednja trditev pravi, da je binomski simbol neobčutljiv za zamenjavo .

 

Trditev 3.3
Za poljubni števili , , , velja enakost

Dokaz

 

Trditev 3.4
Za poljubni števili , velja:

Dokaz

Formula iz trditve 3.4 nosi ime Pascalova identiteta. Omogoča nam računati binomske koeficiente rekurzivno s pomočjo sheme, ki ji rečemo Pascalov trikotnik. Shema ima obliko enakokrakega trikotnika, ki ga gradimo iz “gornjega” oglišča “navzdol” tako, da na skrajni mesti vsake vrstice najprej vpišemo število , “notranjost” vrstice pa zapolnimo tako, v vsako prazno mesto vpišemo vsoto števili, ki stojita levo in desno diagonalno nad praznim mestom. Pri tem prvo vrstico, v kateri stoji le ena številka, namreč , imenujemo -to vrstico, naslednje pa prva, druga, tretja itd. Podobno skrajno levemu mestu v vsaki vrstici rečemo -to mesto, naslednja pa prvo, drugo, tretje itd. Iz Pascalove identitete tedaj sledi, da se na -tem mestu -te vrstice nahaja število .

Dokaz

Trditev lahko dokažemo z indukcijo naštevilo . Zanimivejša pa je naslednja kombinatorična utemeljitev identitete. Potenco najprej zapišimo kot produkt faktorjev oblike :

Ko s pomočjo distributivnostnega zakona odpravimo vse oklepaje, dobimo vsoto produktov oblike , kjer posamičen faktor izberemo izmed nedoločenk in v -tem oklepaju zgornjega produkta:

Produkt je torej oblike , pri čemer pove, koliko od faktorjev je enakih . Ker lahko oklepajev, iz katerih za vzamemo nedoločenko , izberemo na načinov, se posamični člen v razvoju potence binoma pojavi natanko -krat. S tem je trditev dokazana.

Dokaz

Prvo trditev dobimo, če v binomsko formulo vstavimo , drugo pa, če vstavimo in .

Dokaz

Trditev lahko dokažemo z računskim rokohitrstvom takole:
Najprej formulo za binomske koeficiente podamo v naslednji “neokrajšani” obliki,

Nato pa v zgornji formuli za vstavimo , in dobimo naslednjo enakost:

S tem je trditev dokazana.
Za nas pa je zanimivejši naslednji kombinatorični dokaz. Naj bo poljubna -elementna podmnožica. Definirajmo preslikavo, ki vsaki -elementni podmnožici priredimo njen komplement . Ni se težko prepričati, da je takšna preslikava bijekcija med množico vseh -elementnih podmnožic množice in množico vseh -elementnih podmnožic množice . Ker je prvih , slednjih pa , je trditev s tem dokazana.

Dokaz

Navedimo dva dokaza te trditve. Prvi je povsem računski in temelji na formuli iz trditve 2.7. Računajmo:

Drugi dokaz trditve pa je povsem kombinatoričen in upošteva le dejstvo, da je enako številu -elementnih podmnožic -elementne množice.
Naj bo poljubna -elementna množica. Brez izgube splošnosti lahko predpostavimo, da je . Množico -elementnih podmnožic razdelimo v dve skupini: V prvi naj bodo tiste podmnožice, ki vsebujejo element , v drugi pa preostale. V drugi skupini so tako pristale ravno vse -elementne podmnožice množice – teh je natanko
. Preštejmo še one iz prve skupine – imenujmo jo . Vsaki podmnožici iz priredimo množico . Ker po predpostavki vsebuje element , je -elementna podmnožica množice . Predpis tako podaja preslikavo med in . Ni težko videti, da je preslikava, podana s predpisom, inverz preslikave . Zato je preslikava bijekcija, in množici ter sta enako močni. Ker slednja šteje elementov, je to hkrati tudi moč množice . V obeh skupinah skupaj je torej podmnožic. Po drugi strani pa obe skupini podmnožic skupaj tvorita množico vseh -elementnih podmnožic -elementne množice , za katere pa vemo, da jih je . Enakost je s tem dokazana.

3.2 Načelo vključitev in izključitev

 

Trditev 3.5
Naj bodo poljubne množice. Za naj

označuje vsoto moči presekov vseh -teric množic . Tedaj je

Dokaz

Zgled
Naj bo množica vseh permutacij množice . Elementu rečemo fiksna točka permutacije , če velja . Permutaciji brez fiksnih točk rečemo tudi deranžman. Koliko deranžmajev v obstaja?

Rešitev

Zgornjo nalogo o deranžmajih lahko srečamo v najrazličnejših preoblekah, med katere sodi tudi spodnja.

Zgled
V krčmo na Divjem zahodu vstopi druščina revolverašev. Ker je v salonu prepovedano nositi orožje, pri vratih vsak odda svoj revolver. Zaradi objektivnih okoliščin so v nekem trenutku krčmo prisiljeni na hitro zapustiti, pri čemer vsak na slepo zagrabi enega od oddanih revolverjev. Kolikšna je verjetnost, da nihče od revolverašev ni zagrabil svojega revolverja.

Rešitev

Dokaz

Naj bo element unije . Tedaj je vsebvan v vsaj eni od množic . Pa denimo, da je vsebovan v natanko množicah . Tedaj se za vsak element pojavi v natanko presekih za katere je . To pa pomeni, da za vsak prispeva k desni strani enakosti (*) natanko , skupaj torej

kjer smo pri zadnji enakosti uporabili trditev 3.4. S tem je trditev dokazana.

Rešitev

Za naj bo množica vseh permtacij v , za katere je fiksna točka. Unija je natanko množica vseh permutacij, ki niso deranžmaji. Nas torej zanima število

Vzemimo poljubno indeksno množico in premislimo, koliko elementov premore presek . Elementi tega preseka so natanko tiste permutacije , za katere je za vsak , na preostalih mestih pa se nahaja poljubna permutacija množice . Zato je moč preseka enaka in

Iz načela vključitev in izključitev sledi:

Opazimo, da zaporedje zelo hitro konvergira k . Verjetnostna interpretacija tega dejstva je, da je verjetnost, da naključno izbrana permutacija nima fiknish točk približno enaka .

Rešitev

Če revoleraše z naravnimi števili med in , lahko situacijo po odhodu iz salona opišemo s permutacijo množice revolverašem, kjer je zaporedna številka lastnika revolverja, ki ga je ob odhodu zagrabil -ti revolveraš. Vseh možnih situacij po odhodu je torej in vse so enako verjetne. Situacije, kjer nihče od revolverašev ne zagrabi svojega revolverja, pa ustrezajo natanko deranžmajem. Zato je verjetnost tega dogodka enaka

0%
0%