1. Skica prikazuje kotaljenje krogle s konstantno hitrostjo po tleh. Krogla se zakotali od prve do druge lege v sekundi. Legi sta meter narazen. Označi lego krogle za vsako naslednjo sekundo vse do zidu na desni strani (zanemari trenje).

• Si narisal/-a lege enakomerno narazen, bolj skupaj ali bolj narazen? Zakaj?

• Krogla doseže zid s hitrostjo m/s in potuje sekund.

2. Tabela prikazuje podatke o največjih hitrostih nekaterih živali. Naredi izračune, da boš lahko dopolnil/-a tabelo.

1. Telo na začetku miruje in pridobi hitrost , če se giblje enakomerno pospešeno. Prepotuje razdaljo . Telo, ki se giblje po nagnjenem klancu, se giblje enakomerno pospešeno. Klanec spodaj je nagnjen tako, da krogla vsako sekundo pridobi na hitrosti ; njen pospešek je torej . Lege krogle so prikazane za vsako sekundo. Dopolni šest praznih mest za prepotovano razdaljo in štiri prazna mesta za hitrosti.

A: m/s B: m/s C: m/s D: m/s E: m F: m G: m H: m I: m J: m

(a) Ali vidiš, da celotna pot od začetne točke narašča s kvadratom časa? To je odkril Galileo. Če bi se klanec nadaljeval, predvidi lege krogle za nadaljnje sekunde.

(b) Bodi pozoren na povečevanje razdalje med posameznimi legami s časom. Ali opaziš "lihoštevilčni" vzorec (ki ga je tudi odkril Galileo)? Če bi se klanec nadaljeval, napovej razdalje med posameznimi legami za naslednje tri sekunde.

Nekateri atleti in plesalci imajo neverjetno zmožnost odriva. Ko se odrinejo, se zdi, kot da za trenutek "obvisijo" v zraku in kljubujejo gravitaciji. Prosi sošolce (prijatelje), naj ocenijo, koliko časa so v zraku najboljši skakalci. Nekateri bodo morda odgovorili dve ali tri sekunde. Presenetljivo je čas, ki ga preživijo v zraku najboljši skakalci skoraj vedno krajši od ene sekunde! Daljši čas je le ena od iluzij, ki jih imamo o naravi.

Da bi to bolje razumel/-a, poišči odgovore na naslednja vprašanja:

1. Če skočiš z mize in potrebuješ do tal pol sekunde, s kolikšno hitrostjo padeš na tla? m/s
2. Kakšna je povprečna hitrost med padanjem? m/s
3. Kakšna je dolžina padanja? s
4. Torej, kolikšna je višina mize glede na tla? m

Zmožnost odriva najbolje izmerimo, če iztegnjeni skočimo v zrak. Stoj z obrazom proti zidu in iztegni roki. Na zidu označi najvišjo višino, ki jo dosežeš. Nato skoči in zariši na zid še eno oznako. Razdalja med oznakama ti pove, kolikšen je tvoj odriv. Če je več kot metra si nadpovprečen.

1. Kolikšna je tvoja razdalja med oznakama? cm
2. Izračunaj, koliko časa si v zraku, z uporabo formule . (Ne pozabi, da je čas, ko si v zraku, enak času, ko se giblješ navzgor + čas, ko se giblješ navzdol.) s

Tukaj govorimo o navpičnem gibanju. Kaj pa skok med tekom? Videli bomo, da je višina skoka odvisna samo od vertikalne začetne hitrosti ob odrivu. Ko smo v zraku, se naša horizontalna hitrost ohranja, medtem ko se vertikalna hitrost spreminja zaradi gravitacije. Med skokom nam nobeni gibi ne pomagajo spremeniti časa, ko smo v zraku.