• ravnilo (z dvema ležiščema za kovanca),
• več različnih kovancev,
• ravna, gladka podlaga,
• svinčnik z radirko (ali žebelj, vijak).

(Čeprav je poskus enostaven, zahteva nekaj predhodne vaje za uspešno izvedbo.)

• Položi ravnilo na podlago in postavi kovanca v ležišči na ravnilu.
• Z eno roko pritisni radirko na koncu svinčnika skozi luknjo na ravnilu na podlago. Preveri, ali se ravnilo lahko prosto vrti okoli tako nastale osi.
• S prstom druge roke pritisni na mizo nekoliko pred ravnilom tako, da bi se to zadelo vanj, če bi ga zavrtel okrog svinčnika.
• Nato suni ravnilo in pusti, da se zaleti v prst, ki mu je "na poti".
• Ravnilo se hipoma ustavi, kovanca pa odnese iz ležišč, a se po kratkem času ustavita.
• Izmeri poti, ki sta jih naredila kovanca po tem, ko sta zapustila ravnilo. Poskus večkrat ponovi in si sproti zapisuj izmerke.

• Kolikšno je razmerje hitrosti, s katerima zapustita kovanca ravnilo? (Manjkajoče podatke določi sam.)

• Kako se spreminja začetna kinetična energija ravnila in kovancev?

• Nariši grafa, ki prikazujeta, kako se s časom spreminjata hitrosti in poti kovancev.

• Izračunaj, kolikšno je razmerje poti, ki ju naredita kovanca, preden se ustavita. Primerjaj izračunano vrednost s povprečno izmerjeno.

• Vzemimo, da poskus ponovimo s težjima kovancema (npr. 5 SIT namesto 2 SIT). Kakšno bo po tvojem razmerje poti v tem primeru? Razloži napoved. Naredi poskus in primerjaj izid z napovedjo.

• Vzemimo, da poskus ponovimo z različnima kovancema (npr. za 5 SIT in za 2 SIT) Kakšno bo po tvojem razmerje poti v tem primeru? Razloži napoved. Naredi poskus in primerjaj izid z napovedjo.

• Predlagaj, kako bi priredil opisani poskus, da bi lahko meril koeficient trenja med kovanci in podlago.