Primer:
V drevesnici smo kupili mlado drevo z dvema vejama. Iz vsake od njiju bosta naslednje leto pognali dve novi veji, čez dve leti pa iz vsake od novih vej zopet dve veji. Poglej koliko novih vej bo na drevesu čez leta.
Razmisli koliko novih vej bo pognalo na našem drevesu čez šest let. V pomoč ti naj bo spodnja animacija.
Vidimo, da se število novih vej vsako leto podvoji, kar pomeni, da je kvocient števila vej med dvema sosednjima letoma vedno enak.
To lastnost imajo vsa geometrijska zaporedja.
Zaporedje je geometrijsko, če je kvocient dveh sosednjih členov konstanten.
Ta kvocient označujemo s .
Za vsak torej velja, da je
oz.
Vsak naslednji člen geometrijskega zaporedja dobimo tako, da prejšnjega pomnožimo s količnikom.



