Najprej bomo opazovali primere zaporedij oblike . Poglejmo vse različne možne primere.
1. primer:
Opazuj konstantno zaporedje .
Ali zaporedje konvergira?
Kolikšna je limita zaporedja?
Primeri limit zaporedij
Najprej bomo opazovali primere zaporedij oblike . Poglejmo vse različne možne primere.
Opazuj konstantno zaporedje .
Ali zaporedje konvergira?
Kolikšna je limita zaporedja?
Zaporedje konvergira, saj imajo vsi členi vrednost .
Limita zaporeja je .
Poskusi ponovno.
Primeri limit zaporedij
Poglejmo si člene zaporedje še malo drugače.
S klikom na gumb na desni strani, si oglej graf zaporeja.
Vsi členi neskončnega konstantnega zaporedja so enaki konstanti , zato so v poljubni -okolici vsi členi zaporedja, torej je zaporedje konvergentno.
Limita konstantnega zaporedja je konstanta.
Vrednosti členov nam predstavljajo ordinate točk.
Ali se vrednosti členov približujejo kakšni vrednosti?
Iz grafa lepo vidimo, da so vse vrednosti členov zaporedja enake 3, torej je limita 3.
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , , ,,
Oglej si graf zaporedja s klikom na gumb na desni in opazuj vrednosti členov po ordinatni osi.
Ali zaporedje konvergira?
Kolikšna je limita zaporedja?
Primeri limit zaporedij
Limita zaporedja je enaka
Iz zgornjega grafa se lepo vidi, da se členi zaporedja približujejo vrednosti , limita zaporedja je . Zaporedje je padajoče. V vsaki poljubno majhni okolici št. so od nekega člena naprej vsi členi zaporedja.
Odgovora sta pravilna.
Oba odgovora sta napačna.
Narobe si določil limito zaporedja.
Oglej si graf zaporedja.
Zaporedje je konvergentno
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , , ,
Oglej si graf zaporedja s klikom na gumb na desni in opazuj vrednosti členov po ordinatni osi, torej ordinate točk zaporedja.
Ali zaporedje konvergira?
Pravilno.
Zaporedje je divergentno, saj vrednosti poznih členov rastejo preko vseh mej. Zaporedje nima limite.
Narobe.
Oglej si graf zaporedja.
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , , ,
Oglej si graf zaporedja s klikom na gumb na desni in opazuj vrednosti členov po ordinatni osi, torej ordinate točk zaporedja.
Ali zaporedje konvergira?
Kolikšna je limita zaporedja?
Odgovora sta pravilna.
Oba odgovora sta napačna.
Narobe si določil limito zaporedja.
Oglej si graf zaporedja.
Zaporedje je konvergentno
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , , ,
Oglej si graf zaporedja s klikom na gumb na desni in opazuj vrednosti členov po ordinatni osi, torej ordinate točk zaporedja.
Ali se vrednosti členov zaporedja približujejo kakšni vrednosti?
Kolikšna je limita zaporedja?
Odgovora sta pravilna.
Oba odgovora sta napačna.
Narobe si določil limito zaporedja.
Oglej si graf zaporedja.
Vrednosti členov zaporedja se približujejo vrednosti 0.
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , ,
Kakšno zaporedje je to?
Kolikšna je limita zaporedja?
Odgovora sta pravilna.
Oba odgovora sta napačna.
Namig:
Primeri limit zaporedij
Opazuj zaporedje .
Zapišimo nekaj prvih členov: , , , ,
Oglej si graf zaporedja s klikom na gumb na desni in opazuj vrednosti členov po ordinatni osi, torej ordinate točk zaporedja.
Ali se vrednosti členov zaporedja približujejo kakšni vrednosti?
Pravilno.
Vrednosti členov rastejo preko vseh mej za sode indekse in padajo preko vseh mej za lihe indekse, kar pomeni, da je zaporedje divergentno, torej nima limite.
Napačno.
Oglej si graf zaporedja.
Povzetek
Poglejmo vsak primer zaporedja posebej:
Limita potenčnega zaporedja je odvisna od osnove potence in sicer:
ne obstaja, zaporedje je divergentno, ko je:
Lastnosti limit zaporedja
Tukaj bomo spoznali nekaj osnovnih lastnosti za računanje limit zaporedij.
Dani imamo dve konvergentni zaporedji in .
Vsota zaporedij
Ali lahko zaporedji seštejemo?
Da. Ne.
Kako bi ju sešteli?
Tako, da bi seštevali člene z enakimi indeksi. Tako, da bi seštevali člene z enakimi vrednostmi. Tako, da bi sešteli vsak člen z vsakim.
Dani sta zaporedji: in
Vsota zaporedij:
.
Zapišimo nekaj prvih členov zaporedij v tabele:
|
|
| ||||||||||||||||||||||||
| slika | slika | slika |
Limita vsote
Vsa tri zaporedja so konvergentna, z naslednimi limitami:
To je lepo razvidno iz zgornjih slik.
Torej velja:
V primeru smo imeli dve zaporedji, prvo z limito in drugo z limito . Vsota zaporedij je bilo zaporedje z limito .
Kaj misliš, kaj bi se zgodilo, če bi imeli dve zaporedji, prvo z limito in drugo z limito ?
Limita vsote
Kadar se členi enega zaporedja bližajo številu , vrednosti drugega zaporedja pa številu , takrat se vrednosti vsote členov zaporedja bližajo številu .
Zapomnimo si:
Dani imamo dve konvergentni zaporedji in .
Limita vsote je enaka vsoti limit:
Naj bosta zaporedji in konvergentni. Limita zaporedja je , limita zaporedja pa . Zato za vsako pozitivno število (tudi za ) obstajata taki števili in , da je in za vsak in vsak .
Označimo z večjo od števil in .
Zdaj pa si oglejmo in ocenimo naslednjo neenakost:
to velja za vsak , kar pomeni, da je
Produkt zaporedij
Ali lahko zaporedji zmnožimo?
Da. Ne.
Kako bi ju zmnožili?
Tako, da bi zmnožili člene z enakimi indeksi. Tako, da bi zmnožili člene z enakimi vrednostmi. Tako, da bi zmnožili vsak člen z vsakim.
Dani sta zaporedji: in
Produkt zaporedij:
.
Zapišimo nekaj prvih členov zaporedij v tabele:
|
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| slika | slika | slika |
Limita produkta
V primeru smo imeli dve zaporedji, prvo z limito in drugo z limito . Produkt zaporedij je bilo zaporedje z limito .
Torej velja:
Kaj misliš, kaj bi se zgodilo, če bi imeli dve zaporedji, prvo z limito in drugo z limito ?
Kadar se členi enega zaporedja bližajo številu , vrednosti drugega zaporedja pa številu , takrat se vrednosti produkta členov zaporedja bližajo številu .
Zapišimo pravilo še v splošnem:
Dani imamo dve konvergentni zaporedji in ,
Limita produkta je enaka produktu limit:
Kvocient zaporedji
Ali lahko delimo dve poljubni zaporedji?
Da Da, če je zaporedje s katerim delimo prvo zaporedje neničelno. Preveri
Dani sta zaporedji: in
Produkt zaporedij:
.
Zapišimo nekaj prvih členov zaporedij v tabele:
|
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Slika | Slika | Slika |
Limita kvocienta
V primeru smo imeli dve zaporedji, prvo z limito in drugo z limito . Kvocient zaporedij je bilo zaporedje z limito .
Limita kvocienta je enaka kvocientu limit.
Torej velja:
Kadar se členi enega zaporedja bližajo številu , vrednosti drugega zaporedja pa številu , takrat se vrednosti kvocienta členov zaporedja bližajo številu \frac{a}{b}.
Zapišimo pravilo še v splošnem:
Dani imamo dve konvergentni zaporedji in , za vsak ,
Limita količnika je enaka količniku limit:
Naloge
Zaporedje je kvocient dveh zaporedij: in , ki pa nista konvergentni, saj vrednosti za velike -je rastejo preko vseh mej, pri obeh zaporedjih, torej števec in imenovalec ulomka gresta proti neskončno, zato pravila kvocienta ne moremo uporabiti.
Najprej izpostavimo v števcu in imenovalcu največjo potenco števila , nato pokrajšamo in vidimo, da sta števec in imenovalec konvergentna, zdaj lahko uporabimo zgornja pravila in lastnosti.
Limita zaporedja, ki imak enak predpis kot racionalna funkcija je enaka asimptoti racionalne funkcije, saj se pozni členi zaporedja obnašajo enako kot graf racionalne funkcije v neskončnosti.
Zaporedje je kvocient dveh zaporedij: in , ki pa nista konvergentni, saj vrednosti za velike -je rastejo preko vseh mej, pri obeh zaporedjih, torej števec in imenovalec ulomka gresta proti neskončno, zato pravila kvocienta ne moremo uporabiti.
Najprej izpostavimo v števcu in imenovalcu največjo potenco števila , nato pokrajšamo in vidimo, da sta števec in imenovalec konvergentna, zdaj lahko uporabimo zgornja pravila in lastnosti.
Limita zaporedja, ki imak enak predpis kot racionalna funkcija je enaka asimptoti racionalne funkcije, saj se pozni členi zaporedja obnašajo enako kot graf racionalne funkcije v neskončnosti.
Naloge
Zaporedje je kvocient dveh zaporedij: in , ki pa nista konvergentni, saj sta obe zaporedji potenčni z osnovo večjo od , torej v tem primeru gresta prav tako imenovalec in števec proti neskončno, zato pravila kvocienta ne moremo uporabiti.
Najprej izpostavimo v števcu in imenovalcu potenco z večjo osnovo, nato upoštevamo zgornja pravila in lastnosti,
uporabili smo limito potence z osnovo in zato je njena limita 0.
Pri reševanju smo uporabljali pravila in lastnosti, ki smo se jih zgoraj naučili.
Katero lastnost smo uporabili pri prvem enačaju?
Zaporedje v števcu smo zapisali kot produkt dveh zaporedij. Uporabili smo pravilo kvocienta. Uporabili smo pravilo vsote dveh konvergentnih zaporedij.
Katero lastnost smo uporabili pri drugem enačaju?
Zaporedje v števcu smo zapisali kot produkt dveh zaporedij. Uporabili smo pravilo kvocienta. Uporabili smo pravilo vsote dveh konvergentnih zaporedij.
Zaporedje je kvocient dveh zaporedij: in , ki pa nista konvergentni, saj sta obe zaporedji potenčni z osnovo večjo od , torej v tem primeru gresta prav tako imenovalec in števec proti neskončno, zato pravila kvocienta ne moremo uporabiti.
Najprej izpostavimo v števcu in imenovalcu potenco z večjo osnovo, nato upoštevamo zgornja pravila in lastnosti,
uporabili smo limito potence z osnovo in zato je njena limita 0.
Pri reševanju smo uporabljali pravila in lastnosti, ki smo se jih zgoraj naučili.
Katero lastnost smo uporabili pri prvem enačaju?
Zaporedje v števcu smo zapisali kot produkt dveh zaporedij. Uporabili smo pravilo kvocienta. Uporabili smo pravilo vsote dveh konvergentnih zaporedij.
Katero lastnost smo uporabili pri drugem enačaju?
Zaporedje v števcu smo zapisali kot produkt dveh zaporedij. Uporabili smo pravilo kvocienta. Uporabili smo pravilo vsote dveh konvergentnih zaporedij.
Naloge
Najprej vidimo, da gre za razliko dveh zaporedij, ki vsako zase ni konvergentno, zato pravilo vsote ne moremo uporabiti. Zaporedje si zapišimo kot ulomek, ter števec in imenovalec pomnožimo z (spomnimo se racionalizacije):
števec in imenovalec še vedno gresta proti neskončno, zato ju delimo z največjo potenco št. , uporabimo pravila limit in izračunamo:
Najprej vidimo, da gre za razliko dveh zaporedij, ki vsako zase ni konvergentno, zato pravilo vsote ne moremo uporabiti. Zaporedje si zapišimo kot ulomek, ter števec in imenovalec pomnožimo z (spomnimo se racionalizacije):
števec in imenovalec še vedno gresta proti neskončno, zato ju delimo z največjo potenco št. , uporabimo pravila limit in izračunamo:
Dodatne naloge
Ugotovi ali je dano zaporedje konvergentno oz. divergentno in izračunaj njegovo limito:
% od vseh primerov si rešil pravilno.
Dodatne naloge
Ugotovi ali je dano zaporedje konvergentno oz. divergentno in izračunaj njegovo limito:
% od vseh primerov si rešil pravilno.
Dodatne naloge
b) primer si odgovoril narobe.
a) primer si odgovoril narobe.
Na oba odgovora si odgovoril narobe.