3. primer
Kaj pa se zgodi, če komponiramo funkciji in
Poiščimo oba kompozituma, če sploh obstajata.
- , pri čemer je lahko poljubno realno število.
- , vendar pa je tu lahko le pozitivno realno število.
Ali pa tokrat le velja ?
Ugotovitev: Res sta predpisa obeh kompozitumov identiteti–identični preslikavi, kar je posledica zveze med tema funkcijama. Funkciji sta si namreč inverzni. Kljub temu pa kompozituma nista enaka: , saj definicijski območji posameznih kompozitumov nista enaki: prvi ima definicijsko območje , drugi pa zgolj . Dve funkciji, recimo in , sta namreč enaki ne le, če imata isti predpis, pač pa se morata ujemati tudi v domeni (definicijskem območju) in kodomeni: in .
Lahko pa trdimo, da je kompozitum inverznih funkcij identiteta, funkcija, pri kateri se preslika v .
Poglejmo izpeljavo tega dejstva. Spomnimo se, kaj že vemo o inverznih funkcijah.
Vsaka funkcija nima inverzne. Da obstaja inverzna funkcija , mora biti funkcija vsaj injektivna (zaželeno bijektivna). Funkcija mora torej različne elemente preslikati v različne slike.
Če torej inverzna funkcija obstaja, le-ta slika iz zaloge vrednosti funkcije nazaj v množico . Slikam funkcije priredi nazaj originale. Konkretno, če funkcija preslika v , potem mora preslikati nazaj v (glej spodnjo sliko).