Rešimo zdaj enačbo
.
Tisti, ki ste radovedni, se že na začetku lahko vprašate, kakšne so smiselne rešitve enačbe.
Preden jo bomo preoblikovali v ekvivalentno enačbo, opazujmo levo stran enakosti: vemo, da mora biti oz. . Vrednost leve strani neenakosti pa se bo gibala na intervalu . Zato bo tudi oz. . Ko združimo oba pogoja, vidimo, da bo naša rešitev vedno večja ali enaka .
Kvadratni koren bomo odpravili s kvadriranjem obeh strani enakosti:
.
Zmnožimo in kvadriramo (pri kvadriranju bodi pozoren na to, da na desni strani enakosti kvadriramo dvočlenik):
ter uredimo v
,
ki nam ponuja rešitvi in . Ker mora biti naša rešitev večja ali enaka , je končna rešitev enačbe le .
Rešitev lahko tudi preverimo:
.
Če ti je razmišljanje o pogojih, ki jim rešitev ustreza, pretežko, izkoristi bližnjico. Vse dobljene rešitve preizkusi in se prepričaj, katera v resnici reši prvotno enačbo.
V primeru, ko je , dobimo , kar drži.
Ko je , pa je , kar ni res (ker pa smo enačbo kvadrirali, smo v naslednjem koraku dobili resnično izjavo ).