Gradiva nauk.si zahtevajo za pravilen prikaz sodoben brskalnik. Preverjeno delujejo
z brskalniki Mozilla Firefox 3.5+, Google Chrome 4.0+, Safari 4.0+, Internet Explorer 8.0+ ali Opera 10.50+.
V primeru, da uporabljate Internet Explorer 8, preverite, če imate vklopljen združljivostni način
(Compatibility view), ki ga lahko izklopite s klikom na ikono, ki jo vidite na spodnji sliki.
Prikazan je graf funkcije . Vrednost parametra lahko spreminjaš z modrim drsnikom. Zavzame lahko vrednosti od do s korakom . Spreminjaj vrednost parametra c in poskusi določiti ničlo funkcije – absciso presečišča grafa z abscisno osjo (rdeča točka).
S premikanjem poišči nekaj vrednosti parametra , za katere lahko z grafa odčitaš točno vrednost ničle.
Pri je ničla , pri je ničla , pri je ničla , pri je ničla . Za druge vrednosti parametra ničle ne moremo točno odčitati.
Ali bi znal ničlo določiti tudi računsko?
Pri iskanju ničle funkcije moramo rešiti enačbo
v našem primeru torej
.
Enačbo preoblikujemo
.
Rešitev znamo določiti, če je potenca števila , torej , , ...
in rešitev enačbe je , kar je očitno ničla funkcije pri .
in rešitev enačbe je , kar je očitno ničla funkcije pri .
Podoben račun lahko narediš še za in .
Za vrednosti parametra , ki jih ne moremo izraziti kot potenco števila , enačbe še ne znamo rešiti.
Zakaj je vrednost parametra navzdol omejena z ?
Za graf nima skupne točke z abscisno osjo – funkcija nima ničel.
Pri iskanju ničle funkcije smo se srečali z enačbo . Ker neznanka nastopa v eksponentu, je to primer eksponentne enačbe.
Oglejmo si, kaj nam o rešitvi te enačbe pove graf funkcije .
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Poskusi še enkrat.
Napačno
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Preberi si rešitev.
Rešitev:
Pri je ničla -1, pri je ničla 0, pri je ničla 1, pri je ničla 2. Za druge vrednosti parametra ničle ne moremo točno odčitati.
Pri iskanju ničle funkcije moramo rešiti enačbo v našem primeru torej .
Enačbo preoblikujemo .
Rešitev znamo določiti, če je potenca števila , torej , , ...
in rešitev enačbe je , kar je očitno ničla funkcije pri .
in rešitev enačbe je , kar je očitno ničla funkcije pri .
Razišči kako je z rešljivostjo enačbe
Na sliki lahko opazuješ, kje premica seka graf eksponentne funkcije . Abscisa presečišča je rešitev enačbe .
Z rdečim drsnikom spreminjaj osnovo eksponentne funkcije, z modrim pa vrednost parametra . Opazuj, kaj se dogaja s presečiščem grafa eksponentne funkcije in premice.
Se graf eksponentne funkcije in vodoravnica vedno sekata? Če je odgovor ne, razmisli, kdaj se sekata in kdaj ne.
Graf funkcije in premica se sekata le v primeru, ko je pozitivnonegativnokonstantno
realno število, saj funkcija ne zavzame vrednosti z intervala
Če izbereš pozitivno vrednot parametra , ki je zelo blizu (recimo ) in primerno veliko osnovo, presečišča na sliki ni videti. Razmisli, ali presečišče ne obstaja, ali le "zbeži" s slike.
Pri zelo majhnih vrednostih parametra je premica zelo blizu abscisne osi, graf eksponentne funkcije pa se abscisni osi v neskončnosti poljubno približa, saj je njegova asimptota. Zato graf funkcije zagotovo preseka vsako vodoravnico, ki leži nad abscisno osjo. Presečišče bi bilo vidno, če bi se po abscisni osi pomaknili dovolj daleč od izhodišča.
Je možno, da bi premica , , presekala graf eksponentne funkcije več kot enkrat? Če ne, utemelji zakaj.
Vsaka vodoravnica nad abscisno osjo preseka graf eksponentne funkcije natanko enkratnatanko dvakratneskončnokrat
. Dveh presečišč niTreh presečišč niNeskončnokrat pa zato
, ker je eksponentna funkcija strogo padajoča (če je osnova manjša od ) oziroma strogo naraščajoča (če je osnova večja od ). Zaradi tega zavzame eksponentna funkcija vsako pozitivno vrednost natanko enkratnatanko dvakratneskončnokrat
, niti dve točki na njenem grafu nimata enakih ordinat.niti tri točke na njenem grafu nimajo enakih ordinat.vse točke na njenem grafu imajo enake ordinate.
Če torej premica seka graf več kot enkratveč kot dvakratneskončnokrat
, bi na grafu ležali dve različni točki z enakima ordinatama, kar pa ni možno.bi na grafu ležali dve različni točki z enakima ordinatama, kar pa ni možno.imajo vse točke na njenem grafu enake ordinate.
Kdaj je enačba rešljiva in koliko rešitev ima?
Enačba je rešljiva v primeru, ko je
V tem primeru ima enačba natanko (zapiši s številko) rešitev.
Pa bi znali enačbo , , , vedno rešiti?
Za začetek ugotovi, za katere vrednosti parametrov in lahko koordinate presečišča odčitaš s slike.
To se zgodi na primer, če izbereš in (presečišče je točka (,) ali če izbereš in (presečišče je točka (,). Presečišče lahko odčitamo s slike v primeru, ko so koordinate presečišča celoštevilske. To se zgodi v primeru, ko je potenca s celoštevilsko osnovo in celim eksponentom. V naštetih primerih:
če izbereš in :
če izbereš in :
Kdaj torej znamo, z znanjem, s katerim trenutno razpolagamo, rešiti enačbo , , , ?
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Poskusi še enkrat.
Napačno
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Preberi si rešitev.
Rešitev:
Graf funkcije in premica se sekata le v primeru, ko je pozitivno realno število, saj funkcija ne zavzame vrednosti z intervala .
Pri zelo majhnih vrednostih parametra je premica zelo blizu abscisne osi, graf eksponentne funkcije pa se abscisni osi v neskončnosti poljubno približa, saj je njegova asimptota. Zato graf funkcije zagotovo preseka vsako vodoravnico, ki leži nad abscisno osjo. Presečišče bi bilo vidno, če bi se po abscisni osi pomaknili dovolj daleč od izhodišča.
Vsaka vodoravnica nad abscisno osjo preseka graf eksponentne funkcije natanko enkrat. Dveh presečišč ni, ker je eksponentna funkcija strogo padajoča (če je osnova manjša od ) oziroma strogo naraščajoča (če je osnova večja od ). Zaradi tega zavzame eksponentna funkcija vsako pozitivno vrednost natanko enkrat, niti dve točki na njenem grafu nimata enakih ordinat. Če torej premica seka graf več kot enkrat, bi na grafu ležali dve različni točki z enakima ordinatama, kar pa ni možno.
Enačba je rešljiva v primeru, ko je . V tem primeru ima enačba natanko 1 rešitev.
Če izbereš in (presečišče je točka (2,9)) ali če izbereš in c = 8 (presečišče je točka (3,8)). Presečišče lahko odčitamo s slike v primeru, ko so koordinate presečišča celoštevilske. To se zgodi v primeru, ko je potenca s celoštevilsko osnovo in celim eksponentom. V naštetih primerih:
če izbereš in :.
če izbereš in :.
Enačbo , , , znamo rešiti, kadar lahko zapišemo kot potenco z osnovo .
Eksponetna funkcija
Eksponentna funkcija preslika množico realnih števil na množico pozitivnih realnih števil.
Ugotovitev, da graf funkcije preseka vsako vodoravnico nad abscisno osjo natanko enkrat, nam pove nekaj o lastnostih eksponentne funkcije. Označi, katera od spodnjih izjav je pravilna.
Srečali smo se z dvema oblikama eksponentnih enačb.
Eksponentne enačbe, ki jih lahko preoblikujemo do oblike , kjer je pozitivno realno število, ki ga ne moremo zapisati kot potenco števila a, še ne znamo rešiti. Za reševanje takšne enačbe je potrebno znanje o logaritmu.
Rešitev eksponentne enačbe, ki jo lahko preoblikujemo do oblike , je .
Za preoblikovanje enačb do omenjenih oblik, pa je potrebno poznati pravila za računanje s potencami. O tem govori posebno poglavje, tu jih le na kratko ponovimo:
Pravilno
Bravo. Tvoj odgovor je pravilen.
Napačno
Tvoj odgovor je napačen. Poskusi še enkrat.
Napačno
Tvoj odgovor je napačen. Preberi si rešitev.
Graf preseka vsako vodoravnico nad abscisno osjo natanko enkrat, zato je eksponentna funkcije injektivna in surjektivna hkrati, torej je bijektivna.
Ponovi kaj pomenijo injektivnost, surjektivnost in bijektivnost in kako jih prepoznamo na grafu funkcije.
Naloga
Uporabi pravila in izračunaj oziroma poenostavi izraze.
Koliko je ?
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Poskusi še enkrat.
Napačno
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Preberi si rešitev.
Rešitev:
Desno stran preoblikujemo:
Izenačimo eksponenta in ugotovimo, da je rešitev enačbe .
Enačbo moramo preoblikovati do oblike : lahko zapišemo kot potenco s poljubno osnovo,
oziroma
Z enačenjem eksponentov dobimo .
Upoštevajmo:
Rešitev je .
Enačbo delimo z (na primer) :
in preoblikujemo obe strani
Rešitev je .
Desno stran preoblikuj v in izenači eksponenta.
lahko zapišemo kot potenco s poljubno osnovo.
Upoštevaj:
Enačbo deli z .
Nova skupina eksponentnih enačb
Zadnjega od zgornjih primerov lahko rešimo še na drug način. Gre za skupino eksponentnih enačb, ki jih lahko preoblikujemo do oblike . Če pogledamo na problem z grafične strani, gre za iskanje abscise presečišča grafov funkcij in . Spodaj sta prikazana grafa dveh eksponentnih funkcij z različnima osnovama (modra) in (rdeča). Osnovi lahko spreminjaš z drsnikoma v enaki barvi, kot sta grafa.
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Poskusi še enkrat.
Napačno
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Preberi si rešitev.
Rešitev:
Pomagamo si s pravokotnico na abscisno os skozi presečišče grafa funkcije in premice . Ugotovimo, da leži rešitev na intervalu . To bi lahko ugotovili tudi računsko: .
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Poskusi še enkrat.
Napačno
Nekateri tvoji odgovori so lahko pravilni, vendar ne vsi. Preberi si rešitev.
Rešitev:
Reši enačbo: .
Na katerem intervalu leži rešitev enačbe ?
Ali je enačba rešljiva?
Enačba ni rešljiva.
Reši eksponentno enačbo: .
Naloga 2
Funkcijam določi ničle. Za tiste funkcije, kjer ničle računsko še ne znač določiti, določi interval, na katerem ničla leži. Nekatere funkcije ničle nimajo, tam napiši znak /. Ulomke zapiši kot npr. .
a)