Če še nisi slišal za logaritem, pa si zagotovo slišal za Richterjevo lestvico. To je lestvica za določanje moči potresov glede na količino sproščene energije. Potrese razvrščamo v stopenj. Potres druge stopnje je desetkrat, potres devete stopnje pa krat močnejši od potresa prve stopnje. Potresov do tretje stopnje praktično ne čutimo, potres, ki je 12. aprila 1998 stresel Posočje, pa je imel moč po Richterjevi lestvici. Da sta potres . in potres stopnje po moči tako različna, je kriva logaritemska lestvica. Poleg Richterjeve, je logaritemska še lestvica za določanje Ph vrednosti in še kakšna.
Logaritem je uporaben, tudi kadar želimo narisati graf funkcije, ki na primer zelo hitro narašča, in bi v navadnem merilu hitro prerasla najvišjo vrednost na narisanem delu ordinatne osi, ali pa narašča tako počasi, da bi v navadnem merilu izgledala kot konstanta. Pri risanju takšnih grafov si pomagamo z logaritemskim merilom, ki ga lahko uporabimo na obeh oseh, kot prikazuje zgornja slika, ali pa le na eni.
Na sliki je prikazan graf eksponentne funkcije z osnovo . Ker smo na ordinatni osi uporabili logaritemsko merilo, je graf premica. Na ta način smo lahko narisali tudi točke z velikimi ordinatami.
Žepno računalo, danes tako vsakdanji pripomoček, je bil pred nekaj deset leti privilegij redkih posameznikov. Ostali so si lahko pomagali z logaritemskim računalom. Uporaba tega računala temelji na lastnostih logaritma.
Oglejmo si torej, kaj se skriva za pojmom logaritem.



