OPOMBA
Zapiski teh predavanj so nekoliko zgoščeni. Pomagate si lahko tudi z razlago v [4].
6 Rekuzrivne enačbe
OPOMBA
Zapiski teh predavanj so nekoliko zgoščeni. Pomagate si lahko tudi z razlago v [4].
6.1 Fibonaccijevo zaporedje
Oglejmo si dobro znani zgled zaporedja števil , ki je definirano rekurzivno s predpisom
| , | , | za vse . |
tako definirano zaporedje imenujemo Fibonaccijevo zaporedje, število pa -to Fibonaccijevo število. Tip vprašanja, s kateim se bomo ukvarjali v tem razdelku, je, kako izračunati -to Fibonaccijevo število, ne da bi pred tem izračunali vsa predhodna Fibonaccijeva števila.
Zgornjo nalogo lahko nekoliko posplošimo. Naj bodo poljubna kompleksna števila in naj bo poljubna funkcija. Iščemo zaporedje kompleksnih števil , katerega prvih členov je enakih v naprej predpisanim vrednostim ,
| (1) |
in ki za vsak zadošča enakosti
| (2) |
Pri tem bomo predpostavili, da je , saj bi sicer lahko s preoštevilčenjem dobili enakost istega tipa, vendar z manj členi na levi strani enakosti. Z deljenjem z vodilnim koeficientom lahko predpostavimo celo, da je .
Izrazu (2) rečemo linearna rekurzivna enačba s konstannimi koeficienti,
enakostim (1) pa začetni pogoji enačbe (1). Če je funkcija na desni strani enakosti konstantno enaka nič, pristavimo še besedico homogena. Neznanka v enačbi (2) je simbol , ki predstavlja neznano zaporedje, in ne neznano število kot smo vajeni pri običajnih enačbah iz srednješolske matematike.
6.2 Prostor zaporedij
Naj bo poljuben obseg. Preslikavi
rečemo zaporedje s členi v obsegu . Vrednosti , , rečemo člen zaporedja in ga navadno označimo z . Zaporedje pa navadno označimo s simbolom , včasih pa tudi površno s simbolom . Množico vseh zaporedij s členi v označimo z .
Nas bo še posebej zanimal element množice , ki mu rečemo preslikava pomika in je definiran s predpisom:
Naj bo
polinom s koeficineti v obsegu . Če namesto nedoločenke vstavimo preslikavo , dobimo nov element algebre . Oglejmo si, kdaj je neko zaporedje v njegovem jedru:
| za vsak . (3) |
6.3 Reševanje linearne rekurzivne enačbe s konstantnimi koeficienti
Pričnimo z reševanjem homogene enačbe (3). V nadaljevanju bomo predpostavili, da je . Če želimo enačbo rešiti, moramo poiskati jedro endomorfizma .
Karatkeristični polinom razcepimo na linearne faktorje.
Z indukcijo lahko zgornji izrek posplošimo na poljubno število paroma tujih polinomov. Iz tega sledi naslednje:
Zdaj vemo, da je razsežnost jedra enaka . Zadošča torej najti linearno neodvisnih zaporedij iz . Z neposrednim računom se prepričamo, da zaporedja
ležijo v jedru , in ker so očitno linearno neodvisna, tvorijo njegovo bazo. Vsako zaporedje v jedru je torej neka linearna kombinacija zgornjih zaporedij. Če so koeficienti takšne linearne kombinacije, ima ustrezno zaporedje obliko , kjer je
S tem smo dokazali:
Če povzamemo vse dosedaj povedano, ugotovimo, da se splošna rešitev homogene enačbe (3) glasi:
kjer je poljuben polinom stopnje največ .
Definirajmo preslikavo
| , | . |
Ta preslikava je očitno linearna in injektivna. Je pa tudi surjektivna, saj lahko za vsak nabor začetnih členov iz enačbe rekurzivno izračunamo člene , za katere bo zaporedje ležalo v jedru operatorja . Vektorska prostora in sta torej izomorfna. S tem je trditev dokazana.
6.4 Linearne nehomogene enačbe s konstantnimi koeficienti
Splošna rešitev nehomogene enačbe
ima obliko
kjer je neka (posebna) rešitev zgornje enačbe in rešitev pripadajoče homogene enačbe
Kadar je funkcija oblike
| , | (*) |
kjer je polinom stopnje in -kratna ničla karakterističnega polinoma (lahko je tudi ), rešitev poiščemo z nastavkom
kjer je polinom stopnje z nedoločenimi koeficienti.
Kadar je nehomogeni del enak vsoti funkcij oblike (*), , je posebna rešitev vsota posebnih rešitev nehomogenih enačb , .
Zgled
Poišči splošno rešitev rekurzivne enačbe
Karakteristični polinom ima za dvojno ničlo. Zato posebno rešitev poiščemo z nastavkom . Nastavek vstavimo v enačbo in dobimo
Odpravimo oklepaje in primerjamo koeficiente pri potencah . Dobimo sistem linearnih enačb za koe?cienta in :
Sistem rešimo in dobimo posebno rešitev . Rešimo še pripadajočo homogeno enačbo, rešitev je , ter obe rešitvi seštejemo: .