Enajsta lekcija: Eulerjevi in hamiltonovi grafi

Enajsta lekcija: Eulerjevi in hamiltonovi grafi

Avtor: Primož Potočnik

10.1 Eulerjevi grafi

Sprehod v grafu (ali multigrafu) je enostaven, če vsebuje vsako povezavo grafa največ enkrat. Enostaven sprehod, je eulerjev, če vsebuje vse povezave grafa (vsako natanko enkrat). Multigraf je eulerjev, če vsebuje eulerjev obhod, torej sklenjen sprehod, ki vsebuje vsako povezavo multigrafa natanko enkrat. Eulerjevih multigrafov ni težko prepoznati.

 
Izrek 10.1
Multigraf brez izoliranih točk je eulerjev, če in samo če je povezan in so vse njegove točke sode stopnje.

Dokaz

Dokaz

Naj bo graf brez izoliranih točk. Denimo, da je eulerjev. Tedaj je očitno povezan, saj vsaka točka leži na eulerjevem sprehodu. (Tu smo uporabili dejstvo, da nima izoliranih točk.) Vsakič, ko eulerjev sprehod obišče kako točko, porabi dve povezavi – eno za vstop v točko, drugo za izhod iz nje. Ker eulerjev obhod pri vsaki točki porabi vse povezave, mora biti stopnja vsake točke soda.
Denimo sedaj, da je povezan, vsaka njegova točka pa ima sodo stopnjo. Naj bo najdaljši med enostavnimi obhodi v in naj bo multigraf, ki ga dobimo iz , če odstranimo vse povezave obhoda . Če ni eulerjev, potem premore kakšno povezavo. Po drugi strani ima vsaka točka multigrafa sodo stopnjo, saj smo stopnjo točke z odstranjevanjem povezavav iz zmanjšali za sodo število. To pomeni, da premore vsaj en cikel(spomnimo se karakterizacije dreves). Če ta cikel “vrinemo” v sprehod , dobimo enostaven obhod grafa , ki je daljši od . To pa je protislovje.

10.2 Hamiltonovi grafi

Pot v grafu je hamiltonova, če velja . Cikel v grafu je hamiltonov, če velja . Hamiltonova pot in cikel sta torej vpeta pot oziroma vpet cikel. Graf je hamiltonov, če ima hamiltonov cikel.
Znan ni noben preprost, hitro preverljiv potreben in hkrati zadosten pogoj za hamiltonost grafa. Preprost potreben pogoj je podan v naslednji trditvi. Pri njej je uporabljena oznaka za število povezanih komponent grafa .

 
Trditev 10.2
Naj bo neprazna množica točk grafa . Če je , potem nima hamiltonovega cikla.

Dokaz

Zgornji potrebni pogoj za hamiltonost grafa žal ni tudi zadostni, kot kaže primer Petersenovega grafa. V Petersenovem grafu Pet za vsako neprazno množico velja , vendar graf vseeno ni hamiltonov.

PETERSENOV GRAF NI HAMILTONOV

Dobrih zadostnih pogojev za hamiltonost grafa ni enostavno najti. Navedimo jih nekaj.

 
Trditev 10.3
Naj bosta in takšnji nesosednji točki grafa , da velja . Če je graf hamiltonov, potem je hamiltonov tudi graf .

Dokaz

 
Izrek 10.4 (Dirac)
Če ima graf vsaj točke in velja , potem je graf hamiltonov.
 
Izrek 10.5 (Ore)
Če za vsak par nesosednjih točk , grafa velja , potem je graf hamiltonov.

Dokaz

Naj bodo povezane komponente grafa in naj bo hamiltonov cikel grafa . Dokazati moramo, da je . Brez škode za splošnost lahko privzamemo, da .
Za naj bo največji indeks, za katerega je . Točka je torej zadnja točka na ciklu , ki še leži v komponenti . Naslednja točka, , je element množice . Točke so torej (paroma različni) elementi množice , in zato .

Dokaz

Naj bo . Denimo, da je graf hamiltonov. Potem obstaja hamiltonova pot v grafu . Naj bo množica indeksov sosed točke ter množica indeksov sosed točke v grafu . Če je za kak velja , tedaj je

hamiltonov cikel v grafu . Predpostavimo torej lahko, da takšnega indeksa ni. Z drugimi besedami, , kjer smo z označili množico . Od tod sledi neenakost , kar je v prostislovju z našo predpostavko o vsoti stopenj točk in .

11 Povezanost in Mengerjev izrek

Točka grafa je prerezna točka, če ima graf več komponent kot graf . Podobno je povezava prerezna povezava, če ima graf več komponent kot graf . Prerezni povezavi pravimo tudi most.
Graf je -povezan, če ima vsaj točk, za vsako množico točk , ki ima manj kot točk, pa je graf povezan. Če je graf -povezan, je tudi -povezan za vsako število . Največje število , za katero je graf -povezan, imenujemo povezanost grafa in ga označimo s .

  • ,
  • .
  • Za vsak graf je .

11.1 Mengerjev izrek

Vzemimo . Poti v grafu , ki se začne v točki iz in konča v točki iz , pravimo -pot. Množica je (-prerez v , če vsaka -pot vsebuje kako točko iz . Če -prerez odstranimo iz grafa , se preostanek množice (če ga je kaj) znajde v drugi povezani komponenti kot preostanek množice . Vsak -prerez vsebuje vse točke iz .

 
Izrek 11.1 (Menger)
Naj bo graf in . Največje število disjunktnih -poti v je enako najmanjši moči -prereza v .

Množica loči točki , če in ležita v različnih komponentah grafa . Velikokrat srečamo Mengerjev izrek v naslednji obliki:

 
Posledica 11.2
Naj bosta , , nesosednji točki grafa . Potem je največje število notranje disjunktnih -poti v enako najmanjši moči množice, ki loči točki in .

Mengerjev izrek nam omogoča tudi drugačen pogled na -povezanost.

 
Posledica 11.3 (Opis -povezanih grafov)
Naj bo graf z vsaj točkami. Graf je -povezan natanko tedaj, ko za vsak par različnih točk obstaja vsaj notranje disjunktnih -poti.

11.2 -povezani grafi in bloki

Blok grafa je maksimalen povezan podgraf brez prereznih točk (t.j.povezan podgraf brez prereznih točk, ki ni vsebovan v nobenem večjem takšnem podgrafu). Blok grafa je bodisi izolirana točka bodisi prerezna povezava (skupaj s krajiščema) bodisi maksimalen -povezan podgraf.

 

Trditev 11.4 (Opis -povezanih grafov)
Naj bo graf z vsaj tremi točkami. Naslednje trditve so enakovredne:

  1. je -povezan.
  2. ima en sam blok.
  3. Vsak par točk grafa leži na skupnem ciklu (oziroma med vsakim parom točk grafa obstaja par notranje disjunktnih poti).
  4. in vsak par povezav grafa leži na skupnem ciklu.

Različna bloka grafa imata skupno največ eno točko, ki mora biti prerezna točka grafa. Različni povezavi grafa pripadata istemu bloku natanko tedaj, ko ležita na skupnem ciklu.
Grafu priredimo graf blokov takole: Naj bodo bloki grafa in prerezne točke v . Potem vzamemo

in

Če je graf povezan, je drevo.

0%
0%