Fazne spremembe

Fazne spremembe

Avtor: tehnično Skupina NAUK, vsebinsko E-va

Učni cilji: Naloge in teorija iz faznih sprememb.

Fazne spremembe

Snovi se lahko nahajajo v različnih fazah oziroma agregatnih stanjih. Če vodi pri segrevanju dovedemo dovolj toplote, voda izpari in tako dobimo vodno paro. Če vodno paro ohlajamo, ta kondenzira v vodo. Če vodi odvedemo dovolj toplote, se strdi in dobimo led. Z dovajanjem ali odvajanjem toplote lahko torej spreminjamo agregatno stanje snovi. Snov se lahko nahaja v trdnem, kapljevinastem ali plinastem agregatnem stanju.

Da snov preide iz trdnega v kapljevinasto agregatno stanje pri temperaturi tališča, ji moramo dovesti talilno toploto , kjer je specifična talilna toplota snovi. Da preide iz kapljevinastega v plinasto agregatno stanje, pa ji moramo dovesti izparilno toploto , kjer je specifična izparilna toplota snovi. Različne snovi prehajajo v posamezna agregatna stanja pri različnih temperaturah. To je odvisno od vrste snovi, raznih primesi in tlaka. Torej led se ne tali vedno pri 0 °C in voda ne vre vedno pri 100 °C.

V vročih poletnih dnevih si pogosto hladimo pijačo z ledenimi kockami. Te dobimo tako, da damo vodo v zamrzovalnik. V zamrzovalniku vodi odvzemamo toploto, pri čemer se ta strjuje v led. Ko damo led v kozarec s pijačo, led prejema toploto od pijače, pri čemer se tali in prehaja v tekočo vodo.

(fazne_01.jpg)

Kadar postavimo mrzlo pijačo na sonce, običajno opazimo na zunanjem delu kozarca tudi majhne kapljice. Te so nastale zaradi ohlajanja vodne pare v zraku, ki se je ob kozarcu tako ohladila, da je spremenila agregatno stanje. Poznamo tudi obraten proces, ki ga imenujemo izhlapevanje. Pri izhlapevanju se voda iz kapljevinastega stanja spremeni v plinasto stanje (vodno paro). Ta proces pri kapljevinah poteka tudi pod temperaturo vrelišča.

Prehodi med agregatnimi stanji

Preberi spodaj zapisane trditve in označi, katera je pravilna in katera napačna.

Vodna para se na hladnejših predmetih skondenzira.
Voda lahko prehaja v plinasto agregatno stanje tudi pri nižji temperaturi od vrelišča.
Če led pustimo na soncu se stali, ker mu sonce dovaja toploto.
Če zrak dovolj ohladimo, se utekočini.
Če železo dovolj segrejemo, lahko preide v železovo paro.
Led se z oddajanjem toplote tali.
Prehod iz trdnega agregatnega stanja v tekoče agregatno stanje imenujemo strjevanje.
Če kisik dovolj segrejemo, se utekočini.
Pravilna
Nepravilna

Pravilno

Čestitamo, odgovori so pravilni.

Napačno

Vsaj eden od izbranih odgovorov je napačen.

Pravilne trditve so:
- Vodna para se na hladnejših predmetih skondenzira.
- Voda lahko prehaja v plinasto agregatno stanje tudi pri nižji temperaturi od vrelišča.
- Če led pustimo na soncu se stali, ker mu sonce dovaja toploto.
- Če zrak dovolj ohladimo, se utekočini.
- Če železo dovolj segrejemo, lahko preide v železovo paro.

Agregatna stanja, tališče in vrelišče

1) Voda se pri sobni temperaturi nahaja v tekočem trdnem plinastem agregatnem stanju. Če bi jo v zamrzovalniku dovolj dolgo ohlajali, bi prešla v trdno tekoče plinasto agregatno stanje.

2) Prehod med trdnim in tekočim agregatnim stanjem imenujemo taljenje strjevanje izparevanje kondenziranje . Temperaturo, pri kateri se to zgodi, pa imenujemo tališče vrelišče sobna temperatura .

3) Če snovi dovolj dolgo dovajamo toploto, lahko iz tekočega aregatnega stanja preide v trdno plinasto agregatno stanje.

4) Med tuširanjem se nam pogosto zarosi ogledalo v kopalnici. Preberi spodaj zapisani trditvi in označi pravilno.

5) Ali je temperatura vrelišča vode vedno enaka 100 °C (da, ne)? Da Ne

6) Ali je temperatura ledišča vode vedno pri 0 °C? Da Ne

7) Ali je lahko temperatura vrelišča neke snovi nižja od temperature ledišča druge snovi? Da Ne

8) Ali imata voda in alkohol enako temperaturo ledišča? Da Ne

9) Katera od našetih snovi ima najnižjo temperaturo vrelišča? Voda Kisik Železo Olje

10) Katera od naštetih snovi ima najvišjo temperaturo tališča? Voda Kisik Železo Olje

Preveri

Pravilno

Čestitamo, odgovori so pravilni.

Napačno

Vsaj eden od izbranih odgovorov je napačen.

- Voda se pri sobni temperaturi nahaja v tekočem agregatnem stanju. Če bi jo v zamrzovalniku dovolj dolgo ohlajali, bi prešla v trdno agregatno stanje.

- Prehod med trdnim in tekočim agregatnim stanjem imenujemo taljenje. Temperaturo, pri kateri se to zgodi, pa imenujemo tališče.

- Če snovi dovolj dolgo dovajamo toploto, lahko iz tekočega aregatnega stanja preide v plinasto agregatno stanje.

- Vodna para, ki nastane pri tuširanju, se skondenzira, ko pride v stik s hladnejšim ogledalom.

- Temperatura vrelišča vode NI vedno enaka 100 °C.

- Temperatura ledišča vode NI vedno pri 0 °C.

- Temperatura vrelišča neke snovi je lahko nižja od temperature ledišča druge snovi.

- Voda in alkohol nimata enake temperaturo ledišča.

- Kisik ima od našetih snovi ima najnižjo temperaturo vrelišča.

- Železo ima od naštetih snovi ima najvišjo temperaturo tališča.

Prehodi med agregatnimi stanji

1) Led pričnemo segrevati.

a) Kako imenujemo pojav, ko se led v celoti spremeni v tekočo vodo? Taljenje Topljenje Izparevanje .

b) Sedaj imamo vodo v tekočem agregatnem stanju, če bi še naprej segrevali vodo bi prešla v vodno paro. Kako imenujema takšen proces? Proces imenujemo izparevanje strjevanje taljenje .

2) Vodno paro pričnemo ohlajati.

Prehod iz plinastega agregatnega stanja v tekoče agregatno stanje imenujemo kondenzacija strjevanje topljenje .

3) Tekoče železo v livarni se prične ohlajati.

Prehod iz tekočega agregatnega stanja v trdno agregatno stanje imenujemo kondenzacija strjevanje taljenje .

Preveri

Pravilno

Čestitamo, odgovori so pravilni.

Napačno

Vsaj eden od odgovorov je napačen.

Pravilni odgovori so (od zgoraj navzdol): - taljenje
- izparevanje
- kondenzacija
- strjevanje

Voda v posodi

V posodi imamo 1 liter vode s temperaturo 20 °C. Kaj se zgodi z vodo v posodi, če vodi kJ toplote? Specifična toplota vode je 4200 J/kgK.

Z miško klikni na rdečo točko in povleci puščico k modri piki v ustrezni posodi. Nato dopolni spodaj zapisano poved in odgovori na vprašanje.

Aplikacija GeoGebra se ni mogla zagnati. Prosim preverite, ali imate v brskalniku namescen program Java 1.4.2 (ali novejsi) (Kliknite tu za namestitev Jave)

V posodi je .

Koliko toplote moramo vodi , da voda prične ? kJ.

Preveri

Pravilno

Čestitamo, odgovori so pravilni.

Napačno

Vsaj eden od odgovorv je napačen.

V posodi je . Vodi moramo kJ, da voda prične .

Segrevanje

V posodo damo kg ledu in ga pričnemo segrevati. Na spodnji simulaciji z drsnikom spreminjaj čas in opazuj, kako se spreminja temperatura. Preberi spodaj zapisana vprašanja in zapiši odgovore.

Aplikacija GeoGebra se ni mogla zagnati. Prosim preverite, ali imate v brskalniku namescen program Java 1.4.2 (ali novejsi) (Kliknite tu za namestitev Jave)

a) Temperatura vode in ledu med taljenjem je konstantna se veča . Temperatura vode je °C

b) Kolikšna je temperatura tališča ledu? °C = K

c) Pri kateri temperaturi je pričela voda vreti? °C

č) Koliko časa smo potrebovali, da smo segreli vodo od ledišča do vrelišča? min

d) Koliko toplote smo morali dovesti vodi, da smo jo segreli od tališča do vrelišča? Specifična toplota vode je 4200 J/kgK. Vodi smo dovedli J toplote.

e) Kolikšna je moč grelca med segrevanjem vode? W

Preveri

Pravilno

Čestitamo, odgovori so pravilni.

Napačno

Vsaj eden od odgovorv je napačen.

Temperatura vode in ledu med taljenjem je konstantna. Temperatura vode je .

b) Temperatura tališča ledu je 0°C = 273 K

c) Voda je pričela vreti pri temperaturi °C

č) Da smo vodo segreli od ledišča do vrelišča smo potrebovali min.

d) Vodi smo dovedli J toplote.

e) Moč grelca med segrevanjem vode je W

Rezultati

0%
0%