Snovi se lahko nahajajo v različnih fazah oziroma agregatnih stanjih. Če vodi pri segrevanju dovedemo dovolj toplote, voda izpari in tako dobimo vodno paro. Če vodno paro ohlajamo, ta kondenzira v vodo. Če vodi odvedemo dovolj toplote, se strdi in dobimo led. Z dovajanjem ali odvajanjem toplote lahko torej spreminjamo agregatno stanje snovi. Snov se lahko nahaja v trdnem, kapljevinastem ali plinastem agregatnem stanju.
Da snov preide iz trdnega v kapljevinasto agregatno stanje pri temperaturi tališča, ji moramo dovesti talilno toploto , kjer je specifična talilna toplota snovi. Da preide iz kapljevinastega v plinasto agregatno stanje, pa ji moramo dovesti izparilno toploto , kjer je specifična izparilna toplota snovi. Različne snovi prehajajo v posamezna agregatna stanja pri različnih temperaturah. To je odvisno od vrste snovi, raznih primesi in tlaka. Torej led se ne tali vedno pri 0 °C in voda ne vre vedno pri 100 °C.
V vročih poletnih dnevih si pogosto hladimo pijačo z ledenimi kockami. Te dobimo tako, da damo vodo v zamrzovalnik. V zamrzovalniku vodi odvzemamo toploto, pri čemer se ta strjuje v led. Ko damo led v kozarec s pijačo, led prejema toploto od pijače, pri čemer se tali in prehaja v tekočo vodo.
Kadar postavimo mrzlo pijačo na sonce, običajno opazimo na zunanjem delu kozarca tudi majhne kapljice. Te so nastale zaradi ohlajanja vodne pare v zraku, ki se je ob kozarcu tako ohladila, da je spremenila agregatno stanje. Poznamo tudi obraten proces, ki ga imenujemo izhlapevanje. Pri izhlapevanju se voda iz kapljevinastega stanja spremeni v plinasto stanje (vodno paro). Ta proces pri kapljevinah poteka tudi pod temperaturo vrelišča.