Za seminar

Za seminar

Avtor: Monika Cerinšek

Zakaj e-gradiva z nami

  • E-gradiva naj ne predstavljajo učbenike in delovne zvezke prenesene na internet, temveč vsebujejo interaktivne vsebine.
  • V procesu izdelave e-gradiv se preveč zapostavlja učitelje in obstaja interakcija le med avtorjem gradiva ter uporabnikom - učencem. To želimo spremeniti tako, da učitelji sami pišejo vsebino e-gradiva.
  • Pisati e-gradiva lahko predstavlja učiteljem problem, ker je za izdelavo kvalitetnih e-gradiv potrebno ogromno znanja o internetu ter njegovi uporabi. To lahko sedaj premostimo, saj bomo učiteljem ponudili pomoč - vi se ukvarjajte s tem, kaj napisati, nam pa prepustite skrb o obliki napisanega!
  • Ponuditi želimo možnost izgradnje e-gradiva od začetka, ga sestaviti iz že narejenih gradiv, obstoječe gradivo prilagoditi različnim potrebam (preverjanje znanja, domača naloga, vaja).
  • Uporabljamo spletne storitve na http://gradiva.nauk.si/ - gradimo repozitorij e-gradiv.

Naprej

Ločitev vsebine od predstavitve

Od scenarija do e-gradiva

Za izgradnjo kvalitetnega e-gradiva je potrebno:

  • avtorji: imeti zamisel,
  • oblikovalci in programerji: poznati tehnologije.
(prevedba.png)

Naprej

Od scenarija do e-gradiva

Učitelji podajo samo gradnike e-gradiv (besedilo, slike, videe,...); to pretvorimo v sintakso za oblikovanje e-gradiv.

(primerjava.png)

Naprej

Od scenarija do e-gradiva

Opis scenarija temelji na wiki sintaksi, oblika je uporabna tudi za spletno učilnico.

(uporaba.png)

Naprej

Osnovni gradniki sintakse

Besedilo

Besedilo pišemo kar brez gradnika. Uporabljamo lahko osnovno html oblikovanje z značkami.
Primer: <b> za poudarjen, <i> ležeči in <u> za podčrtan tekst.

Sintaksa:

To je besedilo, ki se nadaljuje v novi vrstici brez navpičnega presledka.\\
To je nova vrstica brez presledka.

To je novi odstavek.
Ta del besedila je napisan <b>poudarjeno</b>, <i>ležeče</i>, <u>podčrtano</u>.
Primer

Naprej

Primer besedila:

Pri določanju polmera ovinka je ključno, da se zavedamo, da je ovinek le del krožnice, katere polmer iščemo.

Pričakujemo, da bodo nekateri imeli težave s predstavo, kje točno se nahaja središče krožnice. Zato pri reševanju pomagamo s sliko, na kateri je dorisana krožnica s polmerom, ki ustreza polmeru ovinka.


Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Naslov

Naslov dobimo, če okoli besedila naslova postavimo znak za plus.

Sintaksa:

+ Naslov +

++ Podnaslov ++
Primer

Naprej

Primer naslova:

+ Naslov +

Podnaslov

Podpodnaslov




Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Matematični zapis

Za pisanje matematičnih izrazov uporabimo LaTeX sintakso.

Matematično notacijo uporabimo za števila, izračune, enačbe, neenačbe idr., kjer so uporabljeni matematični znaki, kot so recimo

Sintaksa:

$F = m a$
Primer

Naprej

Primer matematičnega zapisa:




Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Seznam

Za naštevanje objektov pa tudi opis postopka lahko uporabimo označen ali oštevilčen seznam.

Sintaksa:

Označen seznam (krogci):
* prva vrstica
* druga vrstica
* tretja vrstica

Oštevilčen seznam:
# prva vrstica
# druga vrstica
# tretja vrstica
Primer

Naprej

Primer označenega in oštevilčenega seznama:

Ključne besede:

  • ledenik
  • zeleni
  • sneg
  • snežišče
  • krnica

Poglejte si tudi:

  1. Dolina Triglavskih jezer
  2. Zeleno jezero
  3. Jezero pod Vršacem
  4. Rjavo jezero




Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Prosojnice

Vsako e-gradivo je sestavljeno iz prosojnic, vsaka prosojnica se začne z naslovom prosojnice in traja do naslova naslednje prosojnice. Poleg naslova podamo še oznako prosojnice, s pomočjo katere lahko s poljubne prosojnice znotraj enega e-gradiva preidemo na le-to.

Sintaksa:

= Naslov prosojnice | oznaka =
Primer

Naprej

Primer prosojnice:

(prosojnica.png)




Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Značke

Preostale gradnike e-gradiv ločimo v tri tipe, kar je najlažje razvidno iz značk, ki jih uporabimo za vnos teh gradnikov.

Naprej

Osnovni gradniki sintakse

Značke

Prehodi

Prehode predstavljajo gumbi znotraj prosojnic, s pomočjo katerih preskakujemo med prosojnicami znotraj dotičnega e-gradiva.

Sintaksa:

[[button:+|Nadaljujmo]]

[[button:5|Preskoči nalogo]]
Primer

Naprej

Osnovni gradniki sintakse

Značke

Večpredstavnostni elementi

Večpredstavnostni elementi so slike, videi, zvok, povezave, zaporedje slik. Vključimo jih tako, da jih zapišemo znotraj &#91;&#91; &#93;&#93; ter jim določimo vrednosti parametrov (katera datoteka, velikost slike, naslov elementa, opis elementa idr.).

Sintaksa:

[[image:slika.png,
    description="Opišemo vsebino slike",
    width=400,
    height=320
    |Oznaka slike
]]

[[video:posnetek.mp4,
    title="Napišemo naslov posnetka"
]]

[[http://www.nauk.si/contact-info | Stik z nami]]

[[link:naloga3 | [[image:foto.png]] ]]
Primer

Naprej

Primeri večpredstavnostnih elementov:

(avto.png)
Avtomobilček na klancu
Google

Osnovni gradniki sintakse

Značke

Sodelovalne aktivnosti

Za preverjanje znanja imamo na voljo več vrst kvizov:

  • kviz z eno izbiro: izmed podanih odgovorov je natanko eden pravilen;
  • kviz z več izbirami: izmed podanih odgovorov je določeno število pravilnih odgovorov;
  • kviz z ujemanjem: elementom v levem stolpcu razporejamo elemente iz desnega stolpca;
  • kviz z vnosom vrednosti: v polje za vnos vrednosti je potrebno vpisati število, besedo ali besedno zvezo, krajše besedilo.

Sintaksa:

[? singlechoice:vprasanje
    |- odgovor 1
    |- odgovor 2
    |+ odgovor 3
    |- odgovor 4
?]
[? multichoice:izberi
    |- odgovor 1
    |+ odgovor 2
    |+ odgovor 3
    |- odgovor 4
?]
[? matching:povezi,
    |+ ena | dva
    |+ tri | štiri | pet
    |+ šest | sedem | osem
?]

[? numeric:stevilo ?]   [? string:beseda ?]   [? text:besedilo ?]
Primer

Naprej

Primeri kvizov:

Kviz z eno izbiro:

Kviz z več izbirami:

Kviz z ujemanjem:

centi
deci
mili
mikro
mega
Vnesi število: , vnesi besedo: .




Zapri

Osnovni gradniki sintakse

Značke

Tabela

Tabelo uporabimo, če želimo podati tabelo podatkov pa tudi, če želimo tabelizirano (urejeno) razporediti elemente na prosojnici.

Sintaksa:

[| @{border, centered}
|- element11 | element12 | element13
|- element21 | element22 | element23
|- element31 | element32 | element33
|- element41 | element42 | element43
|]
Primer

Naprej

Primer tabele:

1. Trdne snovi2. Tekočine2. Tekočine
a) Kapljevineb) Plini
SnovGostota
Pluta
Smrekov les
Hrastov les
Apnenec
Steklo
Kobalt
SnovGostota
Voda
Laneno olje
Bencin
Nafta
Glicerin
Benzol
SnovGostota
Zrak
Amonijak
Helij




Zapri

Napredni kvizi

  • Za vsak kviz dobimo povratno informacijo o pravilnosti reševanja;
  • če dovolimo večkratno reševanje kviza, lahko preštejemo, kolikokrat je bil kviz obiskan (ali uporabnik ugiba ali se je zmotil);
  • pri kvizih z eno izbiro ne potrebujemo prehodov, saj že sama izbira odgovora predstavlja prehod.
  • Glede na izbiro odgovora lahko ločimo več tranzicij:

    (tranzicije.png)

Primer

Naprej

Primer kviza

Vsi trije klanci so enako visoki. Telo se giblje po klancih brez trenja. V katerem primeru bo telo doseglo ob vznožju klanca največjo hitrost?

(klanci.png)
V prvem.
V drugem.
V tretjem.
V vseh primerih bo hitrost enaka.

Odlično! Odgovor je pravilen!

Naprej

Na problem poglejte z energijskega vidika. Primerjate potencialne energije telesa na vrha vsakega od klancev.

Ponovno

Odgovor je žal napačen. V vseh primerih ima telo ob vznožju klanca enako hitrost, saj ima na začetku v vseh primerih enako potencialno energijo, torej ima enako končno kinetično energijo.

Naprej

Napredne interakcije

  • Orodja nad sliko ali videom:
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- razdalja: merjenje razdalje, ločevanje stvari na sliki;
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- vektor: risanje vektorjev, kot puščica kazanje na stvar, risanje koordinatnega sistema;
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- kot: merjenje kota;
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- prostoročno: skica grafa, obkroževanje ali označevanje;
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- štoparica: merjenje časa med posameznimi deli pojava;
    &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;- horizontalne in vertikalne črte: za ločevanje delov slike.

    Orodja lahko uporabimo kot pomoč pri reševanju ali pa kot odgovor na nalogo (uporabljeno orodje lahko predstavlja odgovor na nalogo)
Primer
  • Dinamično pregledovanje grafov: prebiranje vrednosti funkcije, točen graf realnega poskusa
Primer
  • Logika: različni tipi logičnih nalog - npr. svet, logične tabele

1. primer

2. primer

  • Geogebra: dinamična predstavitev matematičnih struktur in delo z njimi
Primer

Naprej

Primer orodij:




Zapri

Primer dinamičnega pregledovanja grafa:




Zapri

Primer Geogebre:

Aplikacija GeoGebra se ni mogla zagnati. Prosim preverite, ali imate v brskalniku namescen program Java 1.4.2 (ali novejsi) (Kliknite tu za namestitev Jave)




Zapri

Primer logične tabele:

prvi klik
drugi klik
tretji klik
Alicia
Carol
Maria
Rafaela
Aranjuez
Cadaques
Muñoz
Rios
Aranda
Carasco
Morente
Rodriguez
Ana
Cristina
Margarita
Rosario
Aranda
Carasco
Morente
Rodriguez
Aranjuez
Cadaques
Muñoz
Rios

Popotnik Jure je med svojim obiskom Barcelone spoznal štiri prijazna španska dekleta, od katerih mu je ena prevzela srce in glavo. Vsaka izmed njih je imela, kot se za prave španke spodobi, dve imeni in dva priimka, poleg tega pa je bilo zanimivo, da so se pri vsakem dekletu začetnice prvega imena, drugega imena, prvega priimka in drugega priimka razlikovale med seboj - vsaka je imela vse štiri začetnice in pri vsaki nista bili niti dve enaki.

Ugotovite: prvo ime, drugo ime, prvi priimek and drugi priimek za vsako osebo, s pomočjo podanih izjav. V spodnji tabeli so podane vse možnosti za vsako kategorijo v tej nalogi.

Prvo Ime
Ana
Cristina
Margarita
Rosario
Drugo ime
Alicia
Carol
Maria
Rafaela
Prvi priimek
Aranjuez
Cadaques
Muñoz
Rios
Drugi priimek
Aranda
Carasco
Morente
Rodriguez

Veliko sreče! Za pričetek reševanja si oglejte seznam dejstev.

  1. Pri vsakem dekletu se začetnice prvega imena, drugega imena, prvega priimka in drugega priimka razlikujejo med seboj.
  2. Juretovi izbranki se drugo ime začne s samoglasnikom.
  3. Ani ni ime niti Rafaela niti Carol.
  4. Dekletu, ki se piše Morente, ni ime niti Alicia niti Rafaela.
  5. Alicia se ne piše Rios, Cristina pa ne Aranda.
Prvo Ime
Ana
Cristina
Margarita
Rosario
Drugo ime
Alicia
Carol
Maria
Rafaela
Prvi priimek
Aranjuez
Cadaques
Muñoz
Rios
Drugi priimek
Aranda
Carasco
Morente
Rodriguez

To so odgovori, ki ste jih določili z dosedanjimi vnosi v mrežo:
Prvo ImeDrugo imePrvi priimekDrugi priimek
Ana
Cristina
Margarita
Rosario

Dobro opravljeno! Popolnoma ste zapolnili mrežo z odgovori. Če ste zadovoljni s svojimi odgovori, pritisnite na spodnji gumb:

Kako reševati:

Da rešite nalogo, morate izpolniti zgornje 4 vrstice v mreži na levi. Postavite rdeči X na nepravilne in zeleni krog na pravilne kombinacije. Kliknite enkrat za postavitev rdečega X, ter še enkrat za postavitev zelenega kroga. Ob tretjem kliku se mesto ponovno izprazni.

Vsakič, ko komibnacijo označite z zeleno, se bo le ta prikazala med vašimi odgovori. Ko so vsi odgovori zapolnjeni in ste prepričani, da so vse kombinacije pravilne, lahko nalogo oddate v ocenjevanje.


Namigi:

Če nikakor ne veste kaj bi še lahko naredili, lahko s pritiskom spodnjega gumba prosite za namig.




Zapri

Primer sveta:

(svetovi_031.png) (svetovi_032.png)
Svet12
1.Lik A je petkotnik in lik E je siv.
2.Lik A je petkotnik in lik E ni siv.
3.Lik A ni petkotnik in lik E je siv
4.Lik A ni petkotnik in lik E ni siv.
5.Lik A je petkotnik ali je lik E siv.
6.Lik A je petkotnik ali lik E ni siv.
7.Lik A ni petkotnik ali je lik E siv.
8.Lik A ni petkotnik ali lik E ni siv.
9.Ali je lik A petkotnik ali je lik E siv.
10.Ali je lik A petkotnik ali lik E ni siv.
11.Ali lik A ni petkotnik ali je lik E siv.
12.Ali lik A ni petkotnik ali lik E ni siv.
13.Če je lik A petkotnik, potem je lik E siv.
14.Če je lik A petkotnik, potem lik E ni siv.
15.Če lik A ni petkotnik, potem je lik E siv.
16.Če lik A ni petkotnik, potem lik E ni siv.
17.Lik A je petkotnik, če in samo če je lik E siv.
18.Lik A je petkotnik, če in samo če lik E ni siv.
19.Lik A ni petkotnik, če in samo če je lik E siv.
20.Lik A ni petkotnik, če in samo če lik E ni siv.

V tabeli označi izjave glede na sliko svetov na levi za pravilne ali nepravilne.

Oznake postavljaš s klikanjem:

prvi klik
drugi klik
tretji klik




Zapri

Dodatno

  • Sestavni del sintakse je tudi LaTeX;
  • Naredimo lahko kazalo (na začetku, koncu, na vsaki prosojnici);
  • Pojavno okno: prikaz pravilnosti rezultata, dodatna razlaga, ponoven pogled videa, slike, grafa;
  • Prenos datotek: dodate na gradivo dodatne naloge, dodatno snov, ki si jo uporabnik lahko shrani na lokalni disk;
  • Navodila za učitelja: kaj naloga zahteva od učenca, zakaj je rešitev pravilna, s čim naj učence navede na pravilno rešitev;
  • Galerija slik: uporabimo kot manjši ali osrednji del prosojnice - prikaz primerov pojava v naravi, podobnih primerov, zaporedje slik pojava, postopno risanja funkcije, različne oblike predmeta ali pojava(različna gorenja) - več pogledov na isto stvar;
  • Virtualna knjiga: vključitev učbenika, skeniranega gradiva, delovnih zvezkov;
  • Geopedija: zemljevid;
  • Flash: animacija;
  • Vroče točke: označevanje vnaprej določenih objektov na sliki.
  • Dedi objekt: povezava na spletno stran, iz katere se oblikuje prosojnica;

Zbiramo ideje za nove gradnike.

Naprej

Kazalo

Pojavno okno

Prenos datotek

Za učitelja

Poglej zavihek Orodja!

Tukaj napišemo vsebino, ki je namenjena izrecno samo učiteljem.

Zapri

Galerija slik

Zapri

Virtualna knjiga

MegaZine3 requires FlashPlayer 9

Get Adobe Flash player

Powered by MegaZine3

Zapri

Geopedija

Dedi objekt

tip dediščine: premicna
ključne besede: Janez Vajkard Valvasor, Kranjska, knjiga, kronika

Slava Vojvodine Kranjske

Valvasorjeva kulturnozgodovinska in topografska enciklopedija kranjskih dežel iz leta 1689.

Die Ehre Deß Hertzogthums Crain ali tako imenovana Slava Vojvodine Kranjske je za slovenstvo izjemno pomembno kulturnozgodovinsko, etnološko, topografsko in zatorej polihistorsko delo. V celoti obsega 15 vsebinsko zaokroženih knjig, ki so nastale kot plod avtorjevega raziskovanja te avstrijske dežele, njegovega poznavanja in preučevanja literarnih virov ter številnih izkušenj, ki si jih je nabral med popotovanji in vojaškimi izpopolnjevanji. Za dobro znanim naslovom se skriva izredno obsežna publikacija, na eni strani polna natančnih opisov iz življenja Kranjcev v 17. stoletju, na drugi pa tudi ponavljanj in dolgovezenja ter umetelnih izpeljav, v katerih bralec kaj hitro zazna odsev časa in stanja duha, v katerem je delo nastalo. Valvasorja, ki je v družbi pomočnika in psa svoja spoznanja skrbno beležil na terenu, je njegova želja po ovekovečenju rodne dežele privedla na rob finančnega propada. Kljub temu mu je uspelo izdati neprecenljiv ter s tujimi kozmologijami primerljiv vir. Njegov izjemen dosežek je pravzaprav prvi sistematični prikaz naših zgodovine, ozemlja in načina življenja, tako plemiškega kot življenja preostalega prebivalstva. Besedilo je opremljeno s citati in bibliografijo uporabljenih virov, strukturirano je po vnaprej zastavljenemu načrtu, dodane so skice, opažanja, ilustracije. Z vsemi temi lastnostmi bi ga še dandanes lahko do določene mere opredelili kot resno znanstveno delo.

Izvod, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je vezan v galunsko usnje. Razdeljen je na 4 fizične knjižne enote. Na vseh so še vedno lepo ohranjena kovinska zapirala. V prvi zvezek so skupaj vezane prva, druga, tretja in četrta tematska knjiga. Drugi zvezek obsega peto, šesto, sedmo in osmo knjigo, tretji pa deveto, deseto in enajsto knjigo. V zadnjem, četrtem zvezku so združene dvanajsta, trinajsta, štirinajsta in petnajsta knijiga. Najobsežnejša in zagotovo najslavnejša med vsemi je enajsta knjiga. V njej se po abecednem zaporedju zvrstijo Valvasorjevi krajši ali daljši opisi mest, trgov, vasi, samostanov in gradov; vsakega spremlja veduta ali panorama. Njihova natančnost sega vse do upodobitev človeških figur, oblečenih v noše, značilne za posamezne pokrajine. Upodobljene so celo nekatere živali in na posameznih prikazih bi nemara lahko prešteli tudi zeljne glave na vrtovih.

V vseh petnajstih knjigah je skupaj 528 bakrorezov in 24 večjih prikazov na zloženih listih. Za izdelavo le-teh je Valvasor 12. aprila 1678 na gradu Bogenšperk ustanovil grafično delavnico ter zaposlil številne risarje in bakrorezce. Sprva je želel izdati le knjigo bakrorezov, kar je tudi storil v delu z naslovom Topographia ducatus Carnioliae Modernae, načrt o vseobsežni kranjski kozmologiji pa se mu je porodil pozneje. Pri oblikovanju besedila ter celo za pisanje nekaterih knjig je za pomoč zaprosil takrat slavnega nemškega pisatelja Erazma Franciscija.

Valvasor pa ne velja samo za kranjskega domoljuba, ampak tudi za našega prvega kartografa, jamarja in krasoslovca. O vprašanjih, vezanih na ta področja, si je veliko dopisoval z različnimi raziskovalci iz tujine, o čemer pričajo številna ohranjena pisma. Njegov prispevek k spoznavanju kranjske speleologije in še zlasti presihajočega Cerkniškega jezera mu je prinesel tudi izvolitev med člane angleške Kraljeve družbe (Royal Society). Ta častni naziv dokazuje, da je bil ta enkraten polihistor z znanstvenega zornega kota zelo cenjen povsod po Evropi.

avtor vpisa: Renata Šolar, Ines Jerele, Boris Horvat, Mateja Šmid Hribar

Zapri

Flash animacija

Zapri

Vroče točke

Zapri

Stolnica sv. Nikolaja

tip dediščine: nepremicna
ključne besede: barok, iluzionistično slikarstvo, Academia Operosorum, ljubljanska nadškofija, Ljubljana, stolnica, sv Nikolaj, sv Miklavž

Ljubljanska stolnica

stolnica, šenklavška cerkev

Ključni spomenik naše zrele baročne arhitekture ter prvi pri nas uresničeni ideal baročne dvorane s kapelami, s prečno ladjo in kupolo, s Quaglijevo poslikavo ter opremo vred izjemna celostna umetnina.

Stolna in župnijska cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu, med škofijsko palačo, župniščem ter semeniščem nad Pogačarjevim trgom. Sestavljajo jo prezbiterij, prečna ladja, podolžna ladja s stranskimi kapelami in bazilikalnim nadstropjem, oktagonalna kupola na križišču ladij in dva zvonika ob zahodni fasadi. Po izročilu so prvo cerkev na tem mestu zgradili v 7. ali 8. stoletju. V 12. ali sredi 13. stoletja je postala župnijska, kasneje so jo dogradili in ji dali gotsko podobo. Nekdanji gotski opremi cerkve pripada kamniti kip pietà iz sredine 15. stoletja, ki je sedaj nameščen v niši na južnem pročelju (kopija) ter še starejši sklepnik s Kristusovo glavo, vzidan na zahodni fasadi. Ko je bila leta 1461 v Ljubljani ustanovljena škofija, je bila cerkev povzdignjena v stolnico. Na pragu 18. stoletja so gotsko cerkev porušili in zgradili današnjo baročno cerkev. Pobudnik gradnje Janez Anton Dolničar (njegovo poprsje ob Dizmoven oltarju je naredil Angelo Putti) si je zamislil mogočno svetišče po rimskem vzoru, zato so se obrnili na slovečega italijanskega jezuitskega arhitekta, slikarja in teoretika Andrea Pozza. Z rušenjem stare in gradnjo nove cerkve so začeli leta 1701. Pozzo je bil predviden tudi za freskiranje stolnice, vendar zaradi zaposlenosti na Dunaju dela ni mogel prevzeti. Naročniki so se zato obrnili na priznanega lombardskega slikarja Giulia Quaglia, ki je že spomladi 1703 lahko začel z deli na vzhodnem delu cerkve, medtem ko so zidavo zahodnega šele zastavili. V prezbiteriju je naslikal čudeže sv. Nikolaja (Miklavža) ter na prizoru, ko svetnik s posredovanjem reši meščane Mire pred lakoto, naslikal tudi svojo podobo (avtoportret). Ker denarja za pravo kupolo na križišču ladij ni bilo, jo je Quaglia sprva le naslikal. Na ladijskem oboku je upodobil Zmagoslavje vere, poslikal je tudi vse kapele. Njegovo delo je pomembno vplivalo na slovenske baročne slikarje (zlasti na Jelovška). V nišah pod kupolo stoje štirje monumentalni kipi emonskih škofov padovanskega kiparja Angela Puttija (Pozzo), ki v vlogi zgodovinskih pričevalcev razglašajo, da je ljubljanska škofija naslednica emonske in torej utemeljena v antiki. V cerkvi je tudi delo slavnega beneškega kiparja Francesca Robbe, ki je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani (znameniti Robbov vodnjak). Začetek 19. stoletja je bil zaznamovan z gospodarsko in duhovno recesijo, zato so bila tudi umetnostna naročila za stolnico omejena na najnujnejša popravila, situacija pa se je začela spreminjati v 2. četrtini 19. stoletja.
Ko je stavbenik Matej Medved leta 1841 zgradil kupolo, jo je kmalu zatem poslikal Matevž Langus, ki je tudi sicer zelo veliko delal za stolnico. Na začetku 20. stoletja se je predstojništvo posvečalo predvsem opremi cerkve (npr. nove orgle).

V ljubljanski stolnici so umetnine drugih pomembnih umetnikov: Pietra Liberija, Paola in Giuseppeja Groppellija, Henrika Mihaela Löhra, Valentina Metzingerja, Janeza Mihaela Lichtenreita ter njegovega sina Karla, Franceta Zajca, Franceta Goršeta; veliki arhitekt Jožef Plečnik je 1952 podaril cerkvi škofovski prestol, malo pred smrtjo je preureditev Križevo kapelo. Ob obisku papeža Janeza Pavla II. je kipar Tone Demšar ustvaril nova glavna vrata (im. tudi »slovenska«), Mirsad Begić pa stranska (im. tudi »ljubljanska«). Cerkev je dnevno množično obiskana ter redno vzdrževana.

avtor vpisa: Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Nazaj

Repozitorij

(gradiva.png)

Torej: gradimo repozitorij, na katerem bodo na voljo e-gradiva za uporabo in/ali predelavo: http://gradiva.nauk.si/.

Smisel e-gradiv ni samo v tem, da jih napišemo in uporabimo, temveč, da so nekje na voljo. Tako lahko uporabimo gradiva tudi ostalih avtorjev, iz njih sestavimo svoje gradivo, njihovo nadgradimo, jim dodamo opombe in predloge ter so tudi naša gradiva na voljo ostalim uporabnikom repozitorija. Za lažje iskanje podobnih gradiv potrebujemo določene kriterije. Te kriterije vnesemo v vsakem gradivu v t.i. meta podatke: povemo naslov gradiva, njegovega avtorja, iz katerih delov učnega načrta črpamo snov, koliko so naloge zahtevne itd. Tako bomo lahko kasneje (ko bo projekt dosegel višjo stopnjo) izmed vseh gradiv poiskali recimo vsa gradiva, ki opisujejo sinusno funkcijo in so namenjena za domačo nalogo.

Naprej

Zaključek

Več informacij o tem in ostalih projektih : http://www.nauk.si/.

Kontakt: nauk&#64;nauk.si

Začetek projekta: 1.1.2009
Konec projekta: 1.9.2010

Naprej

0%
0%