V fiziki je zaradi napak pri merjenju natančnost omejena. Zato, kadar navedemo kakšno izmerjeno količino, zraven izmerjene vrednosti zapišemo tudi napako meritve. Vrednosti izmerjenih količin podamo tako, da zapišemo povprečno vrednost, nato pa zapišemo še bodisi absolutno napako, bodisi relativno napako in končen rezultat zapišemo v obliki:
Velja tudi splošno pravilo, da je napaka običajno razvidna iz števila zapisanih mest, pri tem je zadnje mesto nezanesljivo. Primeri:
| m |
| m |
| m |
Iz prvega zapisa lahko sklepamo, da je absolutna napaka reda nekaj desetin metra (nekaj decimetrov). Pravimo, da je količina zapisana na decimeter natančno. V drugem primeru gre za stotine metra (na centimeter natančno zapisana količina), v tretjem primeru pa za tisočine metra (na milimeter natančno zapisana količina).



