Optične naprave delujejo na svetlobo na želen način. Z njimi lahko ustvarjamo realne ali navidezne slike. Zelo majhne predmete lahko povečamo ali približamo zelo oddaljene predmete. Optične naprave proučujemo s pomočjo geometrijske optike. Poglejmo si nekaj optičnih naprav.

Človeško oko

Risba na levi prikazuje poenostavljeno skico očesa. Naloga šarenice je, da v oko prepusti le določeno količino svetlobe. Ko je okolje bolj temno, šarenica prepušča več svetlobe v naše oko. Mrežnica v našem očesu deluje kot zaslon na katerem nastaja slika. Sestavljena je iz celic, ki zaznavajo svetlobo. Naše oko je sestavljeno tudi iz zbiralne ali konkavne leče. To lečo lahko tanjšamo in debelimo ter tako spreminjamo njeno goriščno razdaljo in posledično tudi mesto, kjer nastane slika. Pri zdravem očesu nastane slika zmeraj na mrežnici, saj lahko gorišče leče spreminjamo s tem, ko lečo tanjšamo ali debelimo. Pri nekaterih ljudeh pa ta mehanizem ne deluje najbolje. Tako je potrebno omeniti še kratkovidnost in daljnovidnost.

Pri kratkovidnosti nastane slika oddaljenih predmetov pred mrežnico. To napako odpravljamo s pomočjo razpršilnih leč.

Pri daljnovidnosti nastane slika bližnjih predmetov za mrežnico. To napako lahko odpravimo s pomočjo zbiralnih leč.

Slika, ki nastane na mrežici, je realna in obrnjena. Ta obrnjena slika se nato v naših možganih predela in postane pokončna.

Za fotoaparat bi lahko rekli, da posnema delovanje očesa. Sestavljen je iz zbiralne leče, ki jo lahko premikamo iz in v fotoaparat ter tako nastavljamo ostrino slike. Sestavni del fotoaparata je tudi zaklopka, s katero nastavljamo, koliko časa in s tem kako močno bo film osvetljen. Slika, ki nastane na filmu, je obrnjena in realna.

Svetlobo, ki jo oddaja svetilo s pomočjo zbiralne leče, zberemo na diapozitivu in ga tako močno osvetlimo. S pomočjo projekcijske leče nato sliko, ki je na diapozitivu, projiciramo na zaslon. Slika, ki nastane na zaslonu, je povečana in pokončna.

Dopolni manjkajoča polja!

Naše oko je sestavljeno iz zbiralne razpršilne leče. Njena naloga je, da sliko projicira na mrežnico šarenico . Daljnovidnost in kratkovidnost sta posledici nepravilno delujoče leče mrežnice šarenice . Daljnovidnost odpravljamo z razpršilno zbiralno lečo. Kratkovidnost odpravljamo z zbiralno razpršilno lečo.

Katere trditve pravilno opisuje lastnosti šarenice?

Preveri

V spodnjem appletu je prikazan model očesa. Z drsniki lahko spreminjaš lego predmeta (a), višino predmeta in goriščno razdaljo leče (f), ki ponazarja lečo v očesu. Tanjša kot je ta leča, večje gorišče ima in obratno. Moder pravokotnik predstavlja mrežnico, kjer mora slika nastati, da lahko vidimo ostro sliko.

Dopolni manjkajoča polja.

Kje bo nastala slika na mrežnici, je odvisno od oddaljenosti velikosti predmeta. Ko predmet približujemo očesu, se mora goriščna razdalja leče manjšati večati . Oko to doseže tako, da se leča v njem debeli tanjša . Ko predmet približujemo očesu, se mora gorišče leče večati manjšati . Naše oko to doseže tako, da se leča v njem tanjša debeli .
Katera trditev je pravilna?

Preveri

Na spodnji sliki je prikazan model fotoaparata. Določeni deli fotoaparata so označeni s številko. Pravilno poveži dele fotoaparata z ustrezno številko.

1 2 3 Počisti leča zaklopka film

Leča, ki se uporablja v fotoaparatu, je konkavna konveksna . S spreminjanjem lege oblike leče, pa lahko izostrimo sliko. Tudi osvetljenost slike lahko spreminjamo z zaklopko okularjem .

Preveri

Določeni mehanizmi v fotoapratu delujejo podobno kot naše oko. Določi katere trditve so pravilne.

Preveri

Iz katerih delov je sestavljen diaprojektor?

Na appletu je prikazan projektor, ki projicira sliko, ponazorjeno s puščico. Spreminjaš lahko razdaljo med projektorjem in zaslonom ter razdaljo med diapozitivom in projekcijsko lečo. Ko sta legi puščice in zaslona enaki, nastane slika na zaslonu.

Pri reševanju naloge si pomagaj z appletom.

Dopolni prazna polja.

• Sliko, ki jo projiciramo na zaslon, lahko izostrimo, če spremenimo razdaljo med diapozitivom in projekcijsko lečo izvorom svetlobe . Če hočemo projicirati sliko na zaslon, ki je bolj oddaljen od projektorja, moramo to razdaljo pomanjšati povečati . Z manjšanjem te razdalje, se slika veča manjša .

• Na kolikšni razdalji od diaprojektorja moramo postaviti zaslon, če je razdalja med diapozitivom in projekcijsko lečo enaka mm ? Razdalja med zaslonom in diaprojetorjem mora biti m.

Preveri