Izrek o mehanski energiji
Skupno delo vseh zunanjih sil, razen teže, ki ga prejme prožno telo, je enako skupni spremembi kinetične, potencialne in prožnostne energije telesa:
Izrek o mehanski energiji velja tudi za sistem togih in prožnih teles, ki se dotikajo, če med njimi ni trenja. Pri tem pa je potrebno upoštevati skupno kinetično energijo, skupno potencialno energijo in skupno prožnostno energijo teles v sistemu.
Frača
Jure s fračo izstreli jekleno kroglico v vodoravni smeri s hitrostjo . Tudi Miha izstreli isto kroglico z isto fračo v vodoravni smeri, le da fračo dvakrat bolj raztegne.
Katere trditve so pravilne in katere nepravilne, če upoštevamo veljavnost Hookovega zakona? Ustrezno poveži.
Odlično, rešitev je pravilna!
To pa ne bo držalo. Rešitev je:
| Hitrost kroglice, ki jo izstreli Miha, je 2-krat večja od hitrosti kroglice, ki jo izstreli Jure. | Pravilno. |
| Pri napenjanju frače, Miha opravi 4-krat več dela kot Jure. | Pravilno. |
| Hitrosti obeh kroglic sta enaki. | Nepravilno. |
| Hitrost kroglice, ki jo izstreli Miha, je 4-krat večja od hitrosti kroglice, ki jo izstreli Jure. | Nepravilno. |
| Hitrost kroglice, ki jo izstreli Miha, je 8-krat večja od hitrosti kroglice, ki jo izstreli Jure. | Nepravilno. |
Vagoni
Vagone, ki se gibljejo po vodoravnem tiru brez upora in trenja, vleče lokomotiva s stalno silo. Razmisli, kaj se dogaja z mehansko energijo vagonov.
Ali so spodnje trditve pravilne ali nepravilne? Ustrezno poveži.
Odlično, rešitev je pravilna!
To pa ne bo držalo. Rešitev je:
| Mehanska energija vagonov enakomerno narašča s potjo. | Pravilno. |
| Ko opravljena pot narašča, linearrno s potjo, narašča tudi mehanska energija. | Pravilno. |
| Mehanska energija vagonov se ne spreminja. | Nepravilno. |
| Mehanska energija narašča s kvadratom časa. | Nepravilno. |
| Mehanska energija narašča enakomerno s hitrostjo. | Nepravilno. |
Izračunaj
Poigraj se s simulacijo in reši spodnjo nalogo.
Ob vzmet s koeficientom prožnosti N/cm, stisnjeno za cm, prislonimo klado z maso kg. Ko vzmet sprostimo, le-ta odrine klado.
a) S kolikšno hitrostjo odleti klada, če trenje in zračni upor zanemerimo? m/s
b) Koliko dela smo opravili, ko smo napeli vzmet? J
c) Kolikšno kinetično energijo ima klada tik po izstrelitvi, če trenje in zračni upor zenemarimo? J
Odlično, rešitev je pravilna!
To pa ne bo držalo. Rešitev je:
a) m/s
b) J
c) J
Padanje žoge
Žoge, ki se razlikujejo le po masah, spuščamo iz toplozračnega balona. Simulacija je narejena tako, da najprej izbereš žogo, nato pa zaženeš simulacijo. Opazuj, kaj se dogaja in razmisli, zakaj. Nato reši spodnjo nalogo.
Ko pri zgornji simulaciji prestavljamo drsnik mase v desno, povečujemo maso žoge. Ali je trditev pravilna?
Žogo z maso g spustimo iz toplozračnega balona, ki miruje na višini m.
a) S kolikšno hitrostjo udari žoga ob tla, če predpostavimo, da na žogo deluje povprečni zračni upor N? m/s
b) S kolikšno hitrostjo pa udari žoga ob tla, če ne upoštevamo zračnega upora? m/s
Odlično, rešitev je pravilna!
To pa ne bo držalo. Rešitev je:
Trditev je pravilna.
a) m/s
b) m/s
Smučarski skoki
Smučarski skakalec, s težo N, se po skoku zaustavlja tako, da zapelje po klancu navzgor. Naklonski kot klanca je , njegov vrh pa je m više kot vznožje klanca.
a) S kolikšno hitrostjo zapelje skakalec na klanec, če doseže vrh klanca s hitrostjo km/h? Koeficient trenja med smučmi in klancem je . Rezultat zapiši brez decimalnih mest. km/h
b) Kolikšno hitrost bi izračunali skakalcu na vrhu klanca, če bi trenje zanemarili? Rezultat zapiši brez decimalnih mest. km/h
c) Za kolikšen faktor bi bila izračunana hitrost večja od dejanske?
d) Za koliko se sprememi gibalna količina skakalca med drsenjem po klancu navzgor, če trenje upoštevamo? Rezultat zapiši brez decimalnih mest. Ns
Odlično, rešitev je pravilna!
To pa ne bo držalo. Rešitev je:
a) km/h
b) km/h
c)
d) Ns
Rezultati
