Telesa lahko oddajajo oziroma sprejemajo toploto tudi s sevanjem. Pri tem je poleg temperatur površja telesa pomembna tudi njegova barva. Najboljši sevalci so črna telesa, ki absorbirajo skoraj vso vpadno sevanje. Zglajena kovinska in belo obarvana telesa pa skoraj vso svetlobo odbijajo in so s tem slabi sevalci.
Telesa z dovolj visoko temperaturo lahko oddajajo tudi vidno svetlobo. Če kos železa segrejemo v ognju na okoli K, ta rdeče žari, pri okoli K pa rumeno. Pri teh temperaturah torej železo oddaja sevanje v obliki vidne svetlobe. Seveda pa segreto železo oddaja sevanje tudi pri nižjih temperaturah, v obliki infrardečega sevanja. Tega sicer ne vidimo, lahko pa ga čutimo, če se segretemu železu dovolj približamo. Tudi človeško telo seva v obliki infrardečega sevanja.
Ker nas običajno zanima, kako seva posamezen del površine, vpeljemo površinsko gostoto toplotnega ali svetlobnega toka , kjer je oddani toplotni oziroma svetlobni tok in sevalna površina. Za črno telo lahko izračunamo gostoto svetlobnega toka s pomočjo naslednje enačbe: . Iz enačbe se vidi, da je gostota toplotnega toka zelo odvisna od temperature. V enačbi je prisotna še Stefanova konstanta , ki znaša W/(mK). Toplotni tok, ki ga telo oddaja oziroma prejema lahko torej zapišemo kot: .
Kot primer omenimo plošče različnih barv, ki se na soncu segrejejo do različnih temperatur. Črna plošča se segreje do najvišje temperature.



