V snovi povzročena motnja (nihanje delov sredstva) se prenese na sosednje dele sredstva in se širi po snovi kot val. Periodično ustvarjene motnje, ki si sledijo in potujejo po snovi, imenujemo valovanje.

Hitrost širjenja motnje je hitrost valovanja.

Po snovi potuje motnja, delci snovi nihajo "na mestu". Nihajo lahko pravokotno na smer širjenja valovanja (transverzalno valovanje) ali vzporedno s smerjo širjenja valovanja (longitudinalno valovanje).

Valovanje se širi v snovi, vendar obstaja izjema - elektromagnetno (EM) valovanje (svetloba).

EM valovanje se širi tudi skozi vakuum. Pri EM valovanju prečno na smer širjenja valovanja nihata električno in magnetno polje. Spreminjajoče se električno polje povzroči spreminjajoče se magnetno polje, ki povzroči spreminjajoče se električno polje ...

Amplituda valovanja je enaka amplitudi nihanja delcev, torej največjemu odmiku delca snovi, skozi katero se širi valovanje, od ravnovesne lege.

Valovna dolžina je razdalja, ki jo valovanje prepotuje v enem nihaju. Je razdalja med dvema delcema, ki nihata sočasno.

Valovi na vodni gladini.

Valovanje na morski gladini ni povsem transverzalno, ampak je kombinacija tako transverzalnega kot longitudinalnega valovanja. Vodni delci na gladini se gibljejo v navpični smeri, kot tudi v smeri širjenja valovanja, in pri tem opisujejo navpične elipse.

Valovanje je transverzalno, kadar delci snovi nihajo pravokotno na smer širjenja valovanja.

Katero od naštetih valovanj ni transverzalno?

Preveri

Transverzalno valovanje je potujoče zaporedje motenj, maksimumov in minimumov, hribov in dolin, ki si izmenjaje sledijo in se širijo v prostor po snovi.

Z miško primi točko ob besedi in premakni opis na ustrezno mesto.

Pri longitudinalnem valovanju nihajo delci snovi, skozi katero se širi valovanje, vzporedno s smerjo širjenja valovanja.

Katero od naštetih valovanj je longitudinalno?

Preveri

Longitudinalno valovanje je potujoče zaporedje motenj, maksimumov in minimumov, zgoščin in razredčin.

Z miško primi točko ob besedi in premakni opis na ustrezno mesto.

Valovna dolžina je razdalja med dvema najbližjima točkama, ki nihata sočasno.

Animacija prikazuje potujoče transverzalno valovanje.

Oglej si animacijo in odgovori na spodnje vprašanje.

Kateri od krogcev ponazarja gibanje delca v snovi, skozi katero s širi valovanje? Moder. Rdeč.

Preveri

Katera točka na zgornji sliki niha sočasno ('v fazi') z modro točko?

Preveri

Valovanja imajo različno obliko. Najpreprostejša, predvsem kar se tiče opisa, je sinusna oblika valov.

Oglej si trenutno sliko potujočega sinusnega valovanja.

1. Kolikšna je amplituda valovanja?
Amplituda valovanja je: = cm

2. Kolikšna je valovna dolžina valovanja?
Valovna dolžina je: = cm

Preveri

Skozi snov se v desno širi potujoče transverzalno valovanje.

Valovanje na spodnji sliki se širi v desno. S točko je označen delec snovi, skozi katero se valovanje širi. V katero smer se bo premaknil označeni delec v naslednjem tenutku?

Preveri

Skozi snov se v desno širi potujoče transverzalno valovanje. S točkami so označeni delci snovi, skozi katero se širi valovanje.

S katero črko je označen delec, ki se ta trenutek giblje navzgor?

Preveri

Skozi snov se širi valovanje. Delci snovi ne potujejo skupaj z valovanjem, ampak sledijo valovanju tako, da nihajo "na mestu".

Na sliki je prikazana časovna odvisnost odmika delca od ravnovesne lege. Delec je del snovi, skozi katero se širi valovaje.

1. S slike odčitaj nihajni čas delca.
Nihajni čas delca je: = s

2. Kolikšna je amplituda nihanja delca?
Amplituda nihanja delca je: = cm

3. Kolikšna je frekvenca nihanja delca?
Frekvenca nihanja delca je: = s

4. Kolikšna je frekvenca valovanja, ki se širi skozi snov, ki ji delec pripada?
Frekvenca valovanja je: = s

5. Za koliko se je premaknilo valovanje v enem nihajnem času, če je hitrost vaolovanja cm/s?
Premik valovanja je: = cm

6. Kolikšna je valovna dolžina valovanja?
Valovna dolžina je = cm

Preveri