Jedra, ki so nestabilna, razpadejo na stabilnejša. Kdaj bo jedro razpadlo, se ne da napovedati. Vendar za veliko število jeder lahko statistično napovemo, v kolikšnem času bo razpadla polovica jeder. Ta čas se imenuje razpolovni čas .

Če je na začetku v vzorcu radioaktivnih jeder, se njihovo število s časom spreminja po enačbi:

Enako velja za ostale količine, ki so linearno povezane s številom delcev - množina snovi, masa ...

Elementi, ki imajo dolge razpadne čase, so dolgoživi. Elementi, s kratkimi razpadnimi časi, so kratkoživi.

Kako radioaktivna je snov, izražamo s količino, ki se imenuje aktivnost A. Enota je Bq - bekerel, kar je en razpad na sekundo.

Pri tem je razpadna konstanta, ki je povezana z razpadnim časom:

Spreminjaje števila delcev s časom lahko potem zapišemo tudi kot:

Imamo jeder nekega radioaktivnega elementa. Razpolovni čas teh jeder je .

Koliko jeder po času še ni razpadlo?

Po je še vedno radioaktivnih jeder.

Preveri

Imamo radioaktivnih jeder, katerih razpolovni čas lahko prebereš iz grafa.

1. Razpolovni čas delcev je: = dni = s.

2. Kolikšna je razpadna konstanta teh jeder? Razpadna konstanta je: = s.

Preveri

Na diagramu sta prikazana razpolovna časa dveh skupin radioaktivnih jeder, katerih začetno število je enako.

1. Kateri graf prikazuje element z daljšim razpolovnim časom?

Razpolovni čas elementa, ki ga prikazuje zelen graf, je s, razpolovni čas elementa, ki ga prikazuje modri graf je s.

2. Kolikšna je razpadna konstanta dolgoživega elementa?
Razpadna konstanta je: = s.

Preveri

V vzorcu je jeder elementa .

1. Kolikšna je masa vzorca?
Masa vzorca je: = g.

2.


3. Kolikšna je aktivnost vzorca?
Aktivnost je: Bq.

Preveri

Večino ogljika najdemo v obliki izotopa . Na vsakih jeder tega izotopa najdemo jedro izotopa , ki nastaja samo v našem ozračju. Izotop nastane, ko hitri nevtroni v kozmičnih žarkih zadenejo v jedro dušika. Pri tem iz nastalega jedra izleti proton.

Dopolni reakcijo:
N_^ + +

S pomočjo izotopa določamo npr. starost fosilov. Koncentracija v živih organizmih je enaka, kot v zraku, ki ga organizmi dihajo. Izotop nastaja samo v zraku. Ko organizem umre, propade, se koncentracija začne zmanjševati, ker je izotop naravno radioaktiven. Razpada z razpolovnim časom let.

Ko je drevo propadlo, je bilo v njem jeder izotopa .

1. Koliko je star fosil drevesa, če je v njem še jeder ?
Starost fosila je:

2. Kolikšna je razpadna konstanta za ogljik 14?
Razpadna konstanta je: = s.

3. Koliko radioaktivnih jeder je še ostalo v fosilizirani kosti, v kateri je bilo na začetku jeder, če je stara let?
Preostala radioaktivna jedra: = jeder.

4. Čez koliko časa bo v tem fosilu še jeder?
Starost fosila, ko bo v njem še jeder, je: = s = let.

5. Danes je fosil star let.
V fosilu bo jeder čez let.

Preveri