Oblak je vidno nakopičenje zelo majhnih vodnih ali ledenih delcev v zraku.
|
Vir: osebni arhiv
Oblaki
Oblaki
Lidija Babič
Uvod
Oblak je vidno nakopičenje zelo majhnih vodnih ali ledenih delcev v zraku. Zapri
Razvrščanje oblakov po višini
Visoki oblaki so cirusi (Ci), cirokumulusi (Cc) ali ovčice in cirostratusi (Cs). So iz ledenih kristalčkov. Baze teh oblakov so od 6 do 12 km visoko. Temperatura v tem pasu je nižja od -35 oC. Zapri
Srednji oblaki so altostratusi (As), nimbostratusi (Ns) in altokumulusi (Ac). So iz ledu in vode. Nahajajo se od 3 do 6 km visoko. Temperatura v tem sloju je praviloma med -10oC in -35oC. Zapri
Nizki oblaki so kumulusi, kumulonimbusi (Cb) ali nevihtni oblaki, stratusi (St) in stratokumulusi (Sc). Nahajajo se od 0,1 do 2 km visoko. Temperatura je od -10oC navzgor. Kumulusi vsebujejo 105 kapljic v cm3 zraka. Zapri
Vir slik: Atlas oblakov
Razvrščanje oblakov po obliki
Po obliki delimo oblake v tri skupine
- cirusi ali perjasti oz. raztrgani oblaki
- stratusi ali slojasti oz. plastoviti oblaki in
- kumulusi ali kopasti oblaki,
|
|
|
Vir slik: Atlas Oblakov
Razvrščanje oblakov po padavinah
Oblake razvrščamo po padavinah v dve skupini. Tisti oblaki, ki povzročajo padavine, imajo predpono nimbo.
|
|
Vir slik: Atlas Oblakov
Deset rodov oblakov
Oblake razdelimo po vseh treh kriterijih hkrati v deset rodov.
- cirusi (Ci), cirokumulusi (Cc) ali ovčice, cirostratusi (Cs)
- altostratusi (As), nimbostratusi (Ns), altokumulusi (Ac)
- kumulusi (Cu) - na spodnji sliki jih ni, kumulonimbusi (Cb), stratusi (St), stratokumulusi (Sc)
|
Ponovitev
Visoki oblaki: cirusi (Ci), cirokumulusi (Cc), cirostratusi (Cs). So iz ledenih kristalčkov. Baze teh oblakov so od 6 do 12 km visoko. Temperatura v tem pasu je nižja od -35 oC.
Srednji oblaki: altostratusi (As), nimbostratusi (Ns), altokumulusi (Ac). So iz ledu in vode. Nahajajo se od 3 do 6 km visoko. Temperatura v tem sloju je praviloma med -10oC in -35oC.
Nizki oblaki: kumulusi (Cu), kumulonimbusi (Cb), stratusi (St), stratokumulusi (Sc). Nahajajo se od 0,1 do 2 km visoko. Temperatura je od -10oC navzgor.
Pravilno
Da, to je stratus, natančneje stratus fractus. Naprej
Napačno
Ne, to je stratus, natančneje stratus fractus. Naprej
Oblačnost
Opisno izražanje oblačnosti zasledimo pri vremenskih napovedih.
- Jasno: na nebu ni oblakov ali je do 1/8 neba prekritega z visokimi oblaki.
- Pretežno jasno: na nebu je le sem ter tja kakšen oblak.
- Delno jasno: na nebu je nekaj oblakov ali manj kot pol neba je pokritega z oblaki.
- Delno oblačno: polovica neba je pokrita z oblaki.
- Zmerno oblačno: več kot pol neba (5/8) je pokritega z oblaki.
- Zmerno do pretežno oblačno: večji del neba (6/8) je prekrit z oblaki.
- Pretežno oblačno: velika večina neba (7/8 ali več) je prekritega z oblaki, sem ter tja je še malo jasnega neba.
- Oblačno: nebo je povsem pokrito z oblaki, je brez jasnin.
|
Nastanek oblakov
Oblak nastane iz dvigajočega se vlažnega zraka. Ker se zrak med dviganjem ohlaja, se vodna para v njem spremeni v kapljice. Če pa se zrak znatno ohladi pod temperaturo ledišča, se vsa vodna para v njem spremeni v ledene kristalčke. Oblaki se pojavijo na tistih višinah, na katerih je temperatura v mehurju vlažnega zraka enaka temperaturi rosišča. To višino imenujemo baza ali dno oblaka.
|
Vir: Sl.Wikipedia
Kadar v hladnem vremenu izdihneš zrak, lahko opaziš majhen oblak sopare.
Nastanek oblakov
Pri nastanku oblakov igrajo zelo pomembno vlogo tudi prostemu očesu nevidni prašni delci, drobci soli in delci, ki se nahajajo v dimu. Okoli teh delcev se zbira vodna para hitreje, kot če jih ne bi bilo. Zato se pogosto tudi nad tovarniškimi dimniki in dimniki termoelektrarn pojavijo oblaki.
|
|
Vir: Sl.Wikipedia
Nastanek oblakov
Oblaki nastanejo tudi pri trčenju gmot toplega in hladnega zraka. Področja, na katerih pride do takih trčenj, imenujemo fronte. Med mešanjem gmot se topel zrak ohladi, vlaga v njem pa se združi v vodne kapljice. Pri tem nastanejo nekatere vrste oblakov v natančno določenem zaporedju in veliko padavin.
|
|
Vir: Sl.Wikipedia
Ponovitev
(U23) Opiši nastanek oblaka, tako vodnega kot ledenega.
|
Oblak nastane iz dvigajočega se vlažnega zraka. Ker se zrak med dviganjem ohlaja, se vodna para v njem spremeni v kapljice ali ledene kristalčke, to je odvisno od temperature.
Zelo pomembno vlogo imajo prašni delci in kristalčki soli. Okoli teh delcev se zbira vodna para hitreje, kot če jih ne bi bilo.
Naredi "oblak"
Potrebuješ večjo stekleno posodo ali širšo steklenico. Vanjo nalij toplo vodo do višine 2 cm. Pokrij s kovinskim pokrovom. Na pokrov položi vrečko z ledom.
Odkrij steklenico, prižgi vžigalico, jo malo podrži v steklenici, nato pa jo spusti v vodo in steklenico zopet pokrij.
Ali nastane meglica?
Kaj se zgodi, če odstaniš vrečko z ledom?
