Do sedaj ste se o zgradbi snovi naučili:

• da je zgrajena iz atomov in molekul,
• da je lahko v različnih agregatnih stanjih; trdnem, kapljevinastem, plinastem in v obliki plazme,
• da atomov in molekul s prostim očesom ne moremo videti

Ena od zelo pomembnih lastnosti atomov in molekul je, da se ves čas neurejeno gibljejo.

Na spodnjem filmu si oglejte primer neurejenega gibanja roja mušic.

Opazimo, da se mušice v roju gibljejo prosto in neurejeno v vse mogoče smeri in s precejšnjimi hitrostmi. Čeprav se posamezne mušice gibljejo izredno hitro, pa roj kot celota skorajda miruje.

>

Predstavljajmo si namesto mušic molekule in atome in močno povečajmo njihovo število.

Gibanje molekul in atomov (njihova hitrost, smer, medsebojna razdalja..)je odvisna od agregatnega stanja snovi.

• Če je snov v trdnem stanju, molekule in atomi niso prosti ampak med njimi delujejo privlačne vezi o katerih se boste več naučili pri kemiji. Te vezi molekulam in atomom preprečujejo prosto premikanje, dovoljujejo pa nihanje okrog njihovih ravnovesnih leg.

model zgradbe kuhinjske soli

• če je snov v kapljevinastem ali plinastem stanju, so molekule in atomi prosti. Gibanje mušic, ki smo si ga ogledali na filmu je podobno gibanju molekul v plinu. mušice?

• Snov je v stanju plazme, ko plin segrejemo na visoko temperaturo.

Več o zgradbi snovi lahko preberete, če kliknete na spodnjo povezavo.

//www.kvarkadabra.net/index.html?/snov/teksti/fizika_delcev.htm

<

>

Škotski botanik Robert Brown je sredi devetnajstega stoletja opazil, da se delci cvetnega prahu, ki jih je opazoval pod mikroskopom neurejeno gibljejo. Pojava pa ni znal razložiti. Šele Albertu Einsteinu je leta 1905 uspelo neurejeno gibanje razložiti s trki molekul v delce cvetnega prahu. Gibanje imenujemo tudi termično gibanje.

brownovo gibanje

Na animaciji si moder delec predstavljamo kot delec cvetnega prahu, rdeče delce pa molekule, ki se prosto in neurejeno gibljejo ter trkajo v delec cvetnega prahu. Ob določenem času v delec cvetnega prahu trči različno število molekul iz različnih smeri. Delec se zato premika v smeri rezultante sil s katerimi molekule trkajo vanj.

Več o Brownovem gibanju si lahko preberete, če kliknete na spodnjo povezavo

//sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Brown

<

>

Neurejeno gibanje molekul ima v kapljevinah in plinih za posledico mešanje dveh ali več različnih kapljevin ali plinov. Mešanju kapljevin in plinov zaradi termičnega gibanja pravimo difuzija.

Na posnetku vidimo difuzijo kapljice črnila v dveh kozarcih vode. V levem je voda s temperaturo približno 7 stopinj Celzija, v desnem pa približno 70. Vidimo, da mešanje bistveno hitreje poteka v desnem kozarcu. Iz tega sklepamo, da je gibanje molekul vode pri višji temperaturi hitrejše.

<