Janez rad igra ruleto. Ker nima rad pretiranega tveganja, uporablja le stavo na barvo. Pri stavi na barvo je važno le, ali se kroglica ustavi na rdeči ali črni barvi. Če se ustavi na zeleni barvi (zelena je na ruleti le številka 0), vsi izgubijo. Če se kroglica ustavi na barvi, na katero smo stavili, dobimo dvojno vsoto tiste, ki smo jo stavili (torej je naš dobiček enak stavljenemu znesku), če pa na nasprotni (ali pa na zeleni 0), stavljeno vsoto izgubimo.
Pri odločanju, na katero barvo bo stavil, Janez uporablja naslednjo strategijo: vedno stavi žeton za 10 evrov na barvo, različno od tiste, ki je bila izžrebana v prejšnjem krogu. V prvem krogu ali pa, če je v prejšnjem krogu bila izžrebana zelena 0, vedno stavi na redečo barvo. Prav tako nikoli ne igra več kot 12 iger.
Denimo, da potek dogajanja opišemo s številom. To je sestavljeno iz števk 1, 2 in 3. Števka 1 na i-tem mestu števila (od leve) pomeni, da je bila v i-tem krogu izžrebana rdeča, 2 črna in 3 zelena. Napiši program, ki prebere število, sestavljeno iz števk 1, 2 in 3, in zanj izpiše, koliko denarja je Janez priigral (oziroma izgubil).
Primera:
- 1112232212 −> zaslužek = −20 Razlaga: zaslužki so bili: +10,−10,−10, +10,−10,−10,−10,−10, +10, +10.
- 12213331212 −> zaslužek = 30
Razlaga: zaslužki so bili: +10, +10,−10, +10,−10,−10,−10, +10, +10, +10, +10. (Opomba: tvoja rešitev naj izpiše le skupni zaslužek po koncu vseh krogov, ne pa tudi zaslužkov v posameznih krogih.)


