Ena od idej je, da poiščemo vsako možno pot posebej in jih preštejemo. Ta metoda je preveč »požrešna«, saj je pri velikih dimenzijah teh poti preveč.
Druga ideja je, da ko enkrat izračunamo, koliko je možnih poti od neke točke do konca tabele, si to zapomnimo in kasneje to uporabimo.
Mi se bomo osredotočili na to zadnjo idejo.
Vsaki »točki« v tabeli bo pripadal element seznama.
- Točka (0,0) bo pripadala elementu seznam[0][0].
- Točka (0,1) bo pripadala elementu seznam[0][0]
Če računamo poti za tabelo velikosti n x n, vemo, da ima ta tabela (n+1) x (n+1) točk. Torej bomo mi potrebovali (n+1) x (n+1) velik seznam. Vsaki točki tabele pripada element seznam.
Seznam in tabela
Ko govorimo o tabeli, mislimo na tabelo, za katero računamo število možnih poti. V našem primeru tabela velikosti 20x20.
Ko govorimo o seznamu, mislimo na objekt v katerega bomo shranjevali število poti iz določene točke.