Računalniki, celo majhni, kot je telefon lahko opravijo milijon operacij v eni sami sekundi. Še več, lahko izvajajo tudi odločitve, na podlagi podatkov iz pomnilnika in logike, ki jo določi programer. Veliko ljudi meni, da je sposobnost odločanja kakor umetna inteligenca, vsekakor pa je to zelo pomemben del pri sestavljanju dobre, zanimive aplikacije! V tem poglavju si bomo pogledali kako v aplikacijo vgradimo logiko odločanja. Nekatere funkcije se izvajajo samo pod določenimi pogoji. Na primer; v igri lahko program preveri ali je tekmovalec že dosegel 100 točk ali ne in se na podlagi tega odloči kako se bo igra nadaljevala. Torej aplikacija lahko postavlja takšna vprašanja in nato glede na odgovor ustrezno odloči.
|
Poglejte diagram na sliki 1. Ko se zgodi Dogodek 1 , se izvede funkcija (blok) A. Nato se izvede test nekega pogoja. Če je pogoj izpolnjen (True) se izvede B1. Če ni izpolnjen (False) pa se izvede B2. V obeh primerih, se izvede še zaključni blok C. Ker so odločitveni diagrami kot je ta z enim pogojem nekaj podobnega kot drevo, rečemo da se program veji na eno ali drugo stran odvisno od rezultata. Če je pogoj izpolnjen (True) se izvede veja B1…


