Baterije najdemo v vseh prenosnih napravah, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Zaradi nevarnih snovi, ki jih vsebujejo, ne sodijo v zabojnike za mešane komunalne odpadke, temveč med nevarne odpadke. Izpraznjene lahko oddamo pri prodajalcih baterij v posebne zabojnike, ali pa jih odnesemo v zbirni center.

Nepravilno odložene baterije lahko onesnažijo podtalnico in zemljo s težkimi kovinami, povzročijo požar ali eksplozijo.
Če imamo možnost, v napravah uporabljajmo baterije, ki jih lahko znova napolnimo.

Baterijo lahko na razmeroma preprost način pripravimo tudi doma iz sadja ali zelenjave. V našem poskusu bomo uporabili limono.

V limoni ni shranjena elektrika, kot bi lahko zmotno sklepali. V njenem soku je citronska kislina, ki deluje kot elektrolit in omogoča, da elektrodi delujeta kot galvanski člen. Ko povežemo elektrodi v zunanji tokokrog, elektroni iz negativne elektrode (cink) potujejo na pozitivno (baker), kar lahko izkoristimo za opravljanje električnega dela.

Ena limona ustvari prešibak električni tok, da bi lahko prižgali LED žarnico, zato jih povežemo več skupaj, da ustvarimo močnejšo baterijo.

Želiš izvesti eksperiment s pomočjo delovnega lista?
Preneseš si ga lahko tukaj:

EKO BATERIJA

Skrbno očisti elektrode, da odstraniš morebitno umazanijo oz. oksidirano plast. Če imaš pocinkane žeblje, bodi previden, da ne odstraniš tanke plasti cinka. Povaljaj limono med dlanjo in podlago, da poškoduješ membrane v limoni in sprostiš sok.

V limono na razdalji dveh do treh centimetrov približno enako globoko zapiči po eno cinkovo in eno bakrovo elektrodo. Biti morata dovolj skupaj, vendar se ne smeta dotikati. Poveži elektrodi z voltmetrom in odčitaj napetost.

Na enak način kot prvo limono pripravi še ostale ter jih zaporedno poveži med sabo. To pomeni, da cinkovo elektrodo s prve limone povežeš z bakrovo na drugi limoni. Poveži baterijo z voltmetrom in ob vsakem dodanem členu izmeri napetost.