Pritisnite F11

Iz varnostnih razlogov je mogoče celozaslonski način vključiti samo s pritiskom na gumb F11 na tipkovnici.

Ko ste enkrat v celozaslonskem načinu, ga izključite spet s pritiskom na F11.

Vse se je začelo s štetjem. Prve kosti s črticami, ki naj bi nakazovale število ulovljenih živali, segajo kar 40000 let v preteklost. Okrog 9000 pred našim štetjem so Sumerci trgovske posle že urejali s posebnimi kamenčki, imenovanimi calculi. 4000 let pred našim štetjem so Babilonci in Egipčani naredili prvi koledar. Kako bi danes sledili času brez koledarja? 1000 let kasneje so izumili prvo pomagalo za računanje– abak. Si vedel, da je prvi kalkulator že tako star? Približno v istem času so Babilonci za trgovanje začeli uporabljati šestdesetiški mestni zapis števil (še brez ničle). Babilonci so bili prvi pri mnogih matematičnih odkritjih: 1950 pred našim štetjem so rešili kvadratno enačbo, sto let kasneje so že vedeli za Pitagorov izrek (dokazal ga je Pitagora okrog 500 pred našim štetjem), 1750 pred našim štetjem pa so imeli tudi tabele za kvadratni in kubični koren.

Začetek civilizacije določa začetek arhitekture in poljedelstva. Da v arhitekturi in gradbeništvu ne gre brez matematike, je precej logično. In v kakšni zvezi sta poljedelstvo in matematika? V Egiptu so morali zaradi poplavljanja Nila vsako leto na novo odmeriti zemljišča. Za to so bile seveda potrebne natančne meritve in znanje iz geometrije (računanje površine zemljišča). Od tod tudi ime geometrija: geo od besede Zemlja, metrija od besede za merjenje (iz grščine), geometrija torej pomeni merjenje zemlje. Na polju potem običajno nekaj raste. In ta nekaj nato skuhamo v določeni kombinaciji ... Če imamo recept za štiri osebe in šest lačnih, tudi tukaj brez matematike ne bo šlo.

S civilizacijo se pojavi tudi umetnost. Si predstavljaš, kako bi zvenelo glasbilo, ki bi bilo narejeno povsem brez matematike? Verjetno bi bilo zelo razglašeno, saj v glasbi vladajo stroga razmerja, ki jih določa naše uho. O matematiki in glasbi bomo še govorili.

Za pokušino si oglejmo, kako se računa število doseženih točk pri bovlingu:

Igra je sestavljena iz desetih okvirov (frame). V vsakem okviru skuša igralec v dveh metih s kroglo podreti deset kegljev. Število točk v posameznem okviru je vsota števila podrtih kegljev v tem okviru in števila točk iz prejšnjega okvira. Primer: Če igralec v prvem metu prvega okvira podre 5 kegljev, v drugem metu pa 4 keglje, dobi za ta okvir 9 točk. Če nato v drugem okviru podre s prvim metom 3 keglje in z drugim 2 keglja, dobi v tem okviru 14 točk (3 + 2 + 9 = 14). Če igralcu že s prvim metom v okviru uspe podreti vseh 10 kegljev (strike), se mu k desetim točkam iz tega okvira poleg točk iz prejšnjega okvira prištejejo še točke, dobljene v naslednjih dveh metih. Če igralcu uspe podreti vse keglje z drugim metom v okviru (spare), se mu v tem okviru prištejejo še točke naslednjega meta (podobno kot pri striku). Popolna igra je sestavljena iz samih strikov in je vredna 300 točk, torej se pri bovlingu doseže maksimalno 300 točk. Na srečo se pri bovlingu lahko povsem sprostimo, saj namesto nas računa računalnik, toda včasih je bilo vse drugače ...

Z vsem je začel Leibniz. Leta 1673 je razvil nepopoln računski stroj, ki je množil, delil in korenil. Šest let kasneje se je začel ukvarjati z binarno aritmetiko (dvojiški sistem, sestavljen iz ničel in enk), njegove ugotovitve so bile objavljene 22 let kasneje, leta 1701. Očitno je že takrat videl, kako se bo razvila tehnologija, danes je namreč skorajda v vsaki napravi skrit binarni sistem. Enke in ničle se (povedano poenostavljeno) spremenijo v električni tok– ali je (1) ali ga ni (0). Vendar sta razvoj tehnologije in reševanje matematičnih problemov zadnje čase tako bliskovita, da bo kmalu tudi binarni sistem zgodovina. Smo na pragu revolucionarnih odkritij v mikrobiologiji, ki tudi temelji na razumevanju logične zgradbe narave.

Veliko uporabljamo zvok (prenos zvoka – telefoni, zapis na zgoščenki, mp3 ...). Za pretvarjanje iz analognega v digitalni sistem se uporablja PCM (pulse-code modulation) kodiranje. Postopek je prikazan na zadnji sliki pod naslovom. Analogni signal je predstavljen s sinusoido (rdeča črta). Računalnik razkosa vsako sekundo na drobne delčke, nato s pomočjo funkcije celi del (ta vsakemu številu priredi njegov celi del) naredi približek za vsak košček. Tako ima vsak košček svojo številko, le-to pa se da zapisati v računalniškem jeziku– z enkami in ničlami.

Glasbeni zapis MP3 poleg PCM–kodiranja uporabi še psihoakustiko (veda, ki raziskuje sluh). Z znanjem iz psihoakustike so določili kodiranje, ki zanemari razlike, ki jih naše uho ne zazna, in tako precej zmanjša število podatkov in s tem velikost datoteke.