Na Wikipediji lahko najdemo tej podobno razpredelnico z najbolj znanimi pravili sklepanja.

S pomočjo resničnostnih tabel v Derive-u sedaj preverimo, da so zapisana pravila sklepanja res tavtologije. Funkcija, ki nam vrne resničnostno tabelo, se imenuje truth_table() , argumenti pa so logične spremenljivke in sestavljena izjava. Logične veznike (večino njih) najdemo v naboru znakov v desnem sodnjem kotu, lahko pa jih tudi vnesemo s (sugestivnimi) besedami: AND, OR, XOR, IMP, NOT, IFF.
Sedaj preverimo, da je pravilo sklepanja, ki se imenuje konstruktivna dilema, res tavtologija. Vnos v Derive-u izgleda takole:

Ker v sestavljeni izjavi nastopajo spremenljivke (, , , ), ima resničnostna tabela vrstic, zato je ne moremo spraviti naenkrat v objektiv.

Ker je zadnji stolpec sestavljen samo iz true, je način sklepanja, ki mu pravimo konstruktivna dilema, tavtologija, torej veljaven.

Sedaj opisan postopek ponovi za ostale zanimive načine sklepanja. Pod »nezanimive« načine lahko mirne vesti štejemo pravila simplifikacija, konjunkcija, adicija, komutativnost (1), komutativnost (2), komutativnost (3), dvojna negacija, tavtologija (1), tavtologija (2) in izključitev tretje možnosti, saj lahko resničnostno tabelo naredimo na pamet v svoji glavi. Sedaj, ko smo izključili trivialne načine sklepanja, pa ne ostane več veliko dela.