Ravnilo in šestilo oz. RiŠ je program za dinamično geometrijo, katerega avtor je Rene Grothmann iz Nemčije. Poznamo ga še pod imenom Zirkel und Lineal (Z.u.L.) ali Compass and Ruler (C.a.R.). Program je licenciran z GNU licenco in sodi med prosto programje.

Program je dostopen vsem in si ga lahko namestimo na svoj računalnik. Vse potrebno za namestitev in več o programu najdemo na eni od povezav :

//zirkel.sourceforge.net/

//ris.gimptuj.si/

Osnovni pristop programa je dinamična geometrija, kar pomeni, da lahko geometrijske elemente pomikamo po risalni površini, spremljamo geometrijsko mesto določenih točk, povezujemo in razvezujemo geometrijske elemente...

Podobna orodja :

• Geogebra
• Cinderella
• Cabri

Orodje RiŠ je na prvi pogled zelo podobno GeoGebri. Obe orodji sta namreč namenjeni za risanje točk, daljic, premic, pravokotnic, krožnic, tudi funkcij. Torej njuna glavna skupna značilnost je, da sta ti orodji namenjeni za dinamično geometrijo. Imata pa tudi nekaj razlik, kar pomeni, da ima eno orodje neko funkcijo oz. zmožnost, ki jo drugo orodje nima.

Videz RiŠ-a :

Videz GeoGebre :

Pomanjkljivost RiŠ-a je to, da ima v menijih še nekatere možnosti neprevedene v slovenščino, torej so v angleščini, npr. Functions, Edit coordinate grid, … Medtem ko je ima GeoGebra vse možnosti prevedene v slovenščino.

GeoGebra je nekoliko bolj obsežno in dodelano orodje kot RiŠ. Vsebuje tudi ukazno vrstico in z tem več kvalitetnejših ukazov kot RiŠ. RiŠ pa ima možnost risanja z makroji, ki so že definirani v orodju in izdelave lastnih makrojev, kar pa GeoGebra nima.

Glavni deli orodja RiŠ :

• Meniji
• Ikonska orodna vrstica
• Risalna površina
• Seznam objektov
• Statusna vrstica

• Datoteke

  • Vsebuje ukaze in nastavitve za shranjevanje, tiskanje, izhod, vključevanje makrojov, …

• Ukazi

  • Vsebuje vse ukaze iz orodne vrstice in njihove bližnjice.
  • Ukazi so razdeljeni v skupine : točka, premica, krožnice, sestavljena orodja, kot, orodja za premikanje, izgled objektov, skrivanje objektov, funkctions...
  • Vsebuje pa še nekatere druge ukaze iz orodne vrstice kot so: skiciraj z miško, skrij podvojen objekt, …

• Možnosti

  • Vsebuje možnosti, ki se nanašajo na risalno površino in objekte: pokaži skrite objekte, pokaži barvo, komentar, pokaži mrežo, ozadje, zoom, izbira barve, nastavitve, …

• Nastavitve

  • Vsebuje različne nastavitve orodja RiŠ in objektov : prikaz seznama objektov, nastavitev omejenega izbora ikon, uredi orodja, nastavi velikost, nastavi decimalna mesta, nastavitev barv, …

• Makroji

  • Vsebuje nastavitve, ki so povezane z nastankom in urejanjem makrov: nastavi parametre za makro, nastavi cilj za makro, definiraj makro, zaženi makro, preberi makro, shrani makro, …

• Posebnosti

  • Vsebuje možnosti kot so : definicija naloge, opis naloge, tekst naloge, shrani kot nalogo, izvoz v HTML, …

• Pomoč

  • Vsebuje možnosti, ki nam pomagajo pri delu z tem orodjem : teme s pomočjo, razišči pomoč in primere, …

Glavna razlika v meniju RiŠ-a in GeoGebre je to, da RiŠ v meniju Ukazi vsebuje vse ukaze iz orodne vrstice in da ima meni Makroji, česar Geogebra nima.

Risalna površina je neskončna ravna ploskev, na kateri rišemo geometrijske objekte kot so točka premica, daljica, poltrak, krožnica, … Na njej lahko vse nastale objekte premikamo, povečujemo ali pomanjšujemo. To storimo tako, da kliknemo v orodni vrstici možnost Spreminjanje pogleda z miško. Če držimo desno tipko na miški, nam ta omogoča premikanje cele ploskve ali pa posameznega objekta, če kliknemo na njega. S tem pa premaknemo tudi vse objekte, ki so odvisni od njega. Če pa držimo levo tipko na miški pa povečujemo ali pomanjšujemo objekte.

Vključimo si lahko tudi prikaz koordinatne mreže z tipko F12 ali pa v meniju Možnosti, Prikaži mrežo. Na risalno površino lahko rišemo tudi z samo miško, če kliknemo v orodni vrstico ali pa v meniju Ukazi možnost Skiciraj z miško.

Če kliknemo na risalni površini z desno tipko na miški, se nam odpre meni za dostop do makrov. Prav tako lahko nastavimo posebno ozadje za risalno površino. To storimo tako, da v meniju Možnosti kliknemo možnost Ozadje in si lahko za ozadje izberemo vsako sliko, ki jo imamo shranjeno na računalniku.

Tukaj se RiŠ in Geogebra bistveno ne razlikujeta. Geogebra ima le drugačen način povečevanja/oddaljevanja in premikanja.

Nad risalno površino se nahaja ikonska zbirka orodij. Ikone prikazujejo orodja, in če se z miško nekaj časa zadržimo na njej, se nam prikaže kratek opis tega orodja.

Ikone so v treh vrsticah. V prvi vrstici so ukazi in nastavitve namenjene predvsem shranjevanju, brisanju objektov, spreminjanju lastnosti, barv, vnos funkcij ali krivulj, … V drugi in tretji vrstici pa so ikone namenjene konstrukciji in risanju geometrijskih objektov.

V meniju Nastavitve pod možnostjo Uredi orodja, lahko spremenimo ikonsko vrstico z odvzemanjem in dodajanjem ikon.

Tukaj pa se RiŠ kar precej razlikuje od GeoGebre, saj ima bistveno manj ukazov in geometrijskih elementov kot GeoGebra.

Statusna vrstica se nahaja na dnu programa pod risalno površino in seznamom objektov. V njej se nahaja kratek opis trenutnega ukaza ki ga izvajamo oz. ki ga bomo.

Sestavljena je iz :

• Ukaza, ki je izbran (npr. Točka);
• Opis kaj moramo izvršiti, da pridemo do želenega objekta (npr. postavi točko);

V seznamu objektov so navedeni vsi objekti ki smo jih narisali, skupaj z njihovimi koordinatami. Nad seznamom se še nahaja meni za nastavitev pogleda objektov in gumb z vprašajem.

V meniju lahko nastavimo, kateri tip objektov želimo prikazati na seznamu :

• Vsi objekti
• Točke
• Premice in daljice
• Krožnice
• Koti
• Izrazi
• Ostali objekti

S klikom na vprašaj odpremo dodaten meni za seznam objektov in njihove nastavitve.

V RiŠ-u lahko rišemo preproste funkcije in krivulje. Za risanje teh, v ikonski orodni vrstici izberemo ukaz Vnos funkcije ali krivulje (f(x)). Ko kliknemo na to ikono se nam odpre pojavno okno Funkcije ali krivulje, v kateri nastavimo ime funkcije, določimo spremenljivko in zapišemo enačbo za našo funkcijo oz. krivuljo. Poleg tega lahko še nastavimo interval, na katerem je narisana funkcija in sam videz funkcije (barva, debelina, ...).

RiŠ je tukaj precej slabši od Geogebre, saj podpira risanje le preprostih funkcij. Z RiŠ-em ne moremo risati trigonometrijskih funkcij (sin, cos,...).

Makroji so konstrukcijski pripomoček, s katerim lahko ponavljajoče se konstrukcijske korake združimo in opišemo z novim ukazom. Tem makrojem lahko damo poljubno ime in jih nato uporabljamo enakovredno kot ostale ukaze, le da jih izberemo iz menija Makroji in jih posebej tudi shranjujemo, vključujemo ali izključujemo iz dane konstrukcije.

Da naredimo makro, moramo najprej narediti nek primer oz. konstrukcijo. Nato pa v meniju Makroji izbrati možnost :

1. Nastavi parametre za makro :

   • Z parametri določimo, kaj bo osnova našega makra, torej bo potrebno narisati, da pridemo do ciljnega objekta.

2. Nastavi cilj za makro :

   • Za cilj si izberemo ciljne objekte, katere želimo, da jih makro skonstruira. Če ne vnesemo nobenega ciljnega objekta , bo makro konstruiral vse objekte, ki jih lahko.

3. Definiraj makro :

   • Odpre se nam pojavno okno, kjer poimenujemo naš makro, ga opremimo z komentarji. Za kasnejšo rabo ga shranimo skupaj s konstrukcijo ali v samostojno datoteko - na ta način ga prenesemo v novo konstrukcijo.

Z animacijami animiramo pot ene točke po določeni premici oz. krivulji. Film poleg animacije prikazuje tudi sled točke in dinamično sledenje točke.

Orodje.docx